V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V zahodni iranski provinci je bil v sredo zvečer ubit 21-letni prostovoljni član paravojaške veje iranske revolucionarne garde (Basidž), kar predstavlja prvo smrtno žrtev med pripadniki varnostnih sil od začetka trenutnega vala demonstracij. Protesti, ki so se razširili po državi, so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad oslabljenim gospodarstvom in visokimi življenjskimi stroški v islamski republiki. Oblasti so smrt potrdile v četrtek, dogodek pa nakazuje na stopnjevanje napetosti med režimom in protestniki. Demonstracije, ki so se sprva začele kot odziv na gospodarske težave, so prerasle v širše izražanje nezadovoljstva, pri čemer se varnostne sile vse pogosteje spopadajo z množicami. Smrt mladega prostovoljca v provinci na zahodu države kaže na resnost razmer, saj se iranske oblasti nanje odzivajo z uporabo sile. Gre za ključen trenutek v trenutnem valu nemirov, saj bi izguba življenja na strani državnih sil lahko vodila v še ostrejše ukrepe proti civilnemu prebivalstvu in dodatno destabilizacijo regije.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že četrti zaporedni dan, pri čemer so varnostne sile uporabile pravo strelivo in solzivec za zatiranje demonstracij v Teheranu, Širazu in Kermanšahu. Nemiri, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala, so prerasli v vsesplošen upor proti režimu. Protestniki so vdrli v urad guvernerja in druga vladna poslopja, medtem ko so množice, vključno s študentskimi skupinami, vzklikale gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Zaradi stopnjevanja nasilja in splošne nestabilnosti so se številni deli države znašli v stanju popolne blokade. Opozicijske skupine poročajo o intenzivnem streljanju in številnih spopadih na ulicah večjih mest. Gospodarska kriza, ki se odraža v nevzdržnih življenjskih stroških, ostaja glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva, ki zahteva korenite politične spremembe v državi.

Med naraščajočimi protesti v Iranu je bil v zahodni provinci ubit prostovoljec iranske paravojaške Revolucionarne garde. Protesti so izbruhnili zaradi gospodarskih težav Islamske republike.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Sekretar iranskega Sveta varuhov Ahmad Džanti je v nedavnem nagovoru poudaril, da je prednostna naloga vseh državnih uradnikov reševanje gospodarskih težav državljanov. Po njegovih besedah morajo odgovorne osebe v državi vložiti vse napore v izboljšanje življenjskega standarda in premostitev težav na področju preživljanja, s katerimi se sooča iransko prebivalstvo. Džanti je izpostavil, da sta gospodarska stabilnost in blaginja ljudi ključna dolžnost vodstva, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske, ki jih povzročata inflacija in mednarodna izolacija države. Njegove izjave odražajo uradno stališče vplivnega Sveta varuhov, ki nadzoruje zakonodajo in volitve v Iranu, ter nakazujejo na potrebo po učinkovitejšem delovanju izvršilne oblasti pri obravnavi socialnih vprašanj.

Opozicijski voditelji v Gambiji in Papuanski Novi Gvineji so ob vstopu v leto 2026 ostro kritizirali delovanje trenutnih vlad ter opozorili na vse slabše gospodarske in socialne razmere. V Papuanski Novi Gvineji je nekdanji premier Peter O'Neill državljane pozval, naj od vodstva zahtevajo resnico in dejanske rezultate namesto praznih obljub in politične propagande. O'Neill je izpostavil, da se prebivalci kljub vladnim trditvam o napredku soočajo z naraščajočimi življenjskimi stroški, pomanjkanjem delovnih mest in omejenim dostopom do osnovnih storitev. Prav tako je izrazil zaskrbljenost nad nedavnimi odločitvami v sodstvu, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozile demokratične temelje države. Podobno kritičen je bil v Gambiji vodja stranke UDP Ousainou Darboe, ki je po opravljeni turneji po državi poročal o hudem pomanjkanju pitne vode, prehranski negotovosti in propadanju kmetijstva. Darboe je vlado predsednika Adame Barrowa obtožil zlorabe državnih sredstev za strankarske namene in poudaril, da so javne storitve, kot sta oskrba z elektriko in vodo, pravica državljanov in ne usluga politikov. Oba voditelja sta poudarila nujnost vzpostavitve odgovornega vodenja, ki bo prednostno obravnavalo potrebe navadnih ljudi namesto administrativnih stroškov in luksuznih nakupov vladnih uradnikov.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni in spontani protesti, ki jih je sprožila drastična podražitev osnovnih življenjskih potrebščin. Gibanje se je začelo v nedeljo, 28. decembra, ko so na ulice najprej stopili trgovci, kmalu pa so se jim pridružili tudi študenti v Teheranu in drugih večjih mestih. Protestniki opozarjajo na nevzdržne gospodarske razmere, saj je stopnja inflacije v državi dosegla 52 odstotkov, kar je močno otežilo preživetje prebivalstva. Iranske oblasti so se na nezadovoljstvo odzvale z namestitvijo enot posebne policije po vsej državi, saj se bojijo morebitnih izgredov. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom vladni predstavniki trdijo, da razumejo stisko državljanov in da so pripravljeni prisluhniti njihovim zahtevam. Gospodarska kriza v Iranu je dodatno poglobljena zaradi mednarodnih sankcij, ki močno omejujejo zunanjo trgovino in slabijo domačo valuto, kar vodi v kronično pomanjkanje in hiperinflacijo.

Iranska nacionalna valuta rial je na uradnem valutnem trgu zabeležila nov zgodovinski padec, saj je vrednost ameriškega dolarja v t.i. drugem trgovalnem oknu (Nima) dosegla rekordnih 126.210 rialov. Gre za nadaljevanje ostrega trenda devalvacije, ki se je stopnjeval v zadnjih tednih, kar močno vpliva na iransko gospodarstvo in kupno moč prebivalstva. Uradni tečaj, ki ga določa centralna banka, se je tako v kratkem obdobju povišal za več kot deset tisoč rialov, kar potrjuje globoko nestabilnost na tamkajšnjem deviznem trgu. Najnovejši podatki kažejo na pospešeno slabljenje riala v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami, pri čemer se iranske oblasti spopadajo z omejevanjem inflacijskih pritiskov. Trenutna vrednost 126.000 rialov za dolar predstavlja kritično točko, ki presega vse dosedanje mejnike. Razmere na trgu odražajo širše gospodarske težave države, ki so povezane z omejenim dostopom do deviznih rezerv in mednarodnimi pritiski na iranski finančni sektor.

Analiza političnega dogajanja v ZDA razkriva pesimizem glede prihodnosti demokratičnih procesov in stabilnosti države. Avtorji opozarjajo, da se gospodarske, politične in socialne težave v svetu stopnjujejo do ravni, ki presega izkušnje preteklih generacij. V letu 2026 se ZDA pripravljajo na vmesne volitve, ki bodo po mnenju analitikov znova označene za ključne, čeprav se stopnjujejo dvomi o dejanski moči volilnega procesa in njegovem vplivu na sistemske spremembe. Razprava se osredotoča na cikle rasti in propada držav, pri čemer kritiki trdijo, da zgolj menjava vodstva ne more zaustaviti globoko ukoreninjenih strukturnih težav. Napovedi za prihodnost vključujejo nadaljnje preiskave primerov, kot je afera Jeffreyja Epsteina, in morebitne pomilostitve, vključno z Ghislaine Maxwell. Politična polarizacija se poglablja, medtem ko administracija Donalda Trumpa še naprej sproža polemike glede imenovanj in odnosa do preteklih preiskav. Zaradi preteklih odločitev o zmanjšanju financiranja energetskih projektov in spremenjenih geopolitičnih razmerij, predvsem v odnosu do azijskih naložb, se ameriški gospodarski sistem spopada z negotovostjo, ki jo nekateri opisujejo kot neizogiben konec določenega razvojnega cikla.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Ameriški dolar je v Argentini v letu 2025 zabeležil strmo rast, pri čemer se je vrednost t. i. modrega dolarja na neformalnem trgu povečala za 300 pesov in leto sklenila pri 1530 pesih. Ta vrednost se približuje zgodovinskemu rekordu 1550 pesov, ki je bil zabeležen 22. oktobra. Medtem ko neformalni tečaj močno niha, uradni tečaj ostaja relativno stabilen, kar povečuje razkorak med različnimi tržnimi vrednostmi valute v državi. Na mednarodnih trgih je evro v predzadnjem trgovalnem dnevu leta rahlo pridobil na vrednosti in se ustalil pri 1,1756 dolarja, čeprav je v celotnem letu proti ameriški valuti izgubil 0,18 odstotka vrednosti. Trgi v Latinski Ameriki, zlasti v Mehiki in Peruju, so prav tako pozorno spremljali gibanje dolarja, ki je skozi leto pomembno vplivalo na lokalne ekonomije in kupno moč prebivalstva.

Iranski študenti so v torek na ulicah Teherana izvedli množične proteste, s katerimi so izrazili nezadovoljstvo nad poglabljanjem gospodarske krize v državi. Protesti študentske populacije so sledili le dan po tem, ko so v prestolnici svoje nestrinjanje z zaostrenimi gospodarskimi razmerami izrazili že trgovci. Demonstracije odražajo širše družbeno nezadovoljstvo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in nestabilnih ekonomskih razmer, ki vplivajo na vse sloje prebivalstva. Študentsko gibanje se je v Teheranu aktiviralo kot odgovor na vse težje preživetje in pomanjkanje gospodarskih perspektiv. Po navedbah poročevalcev so študenti s svojo prisotnostjo na ulicah okrepili pritisk na oblast, ki se spopada z očitki o neučinkovitem upravljanju države. Dogajanje v Iranu nakazuje na potencialno širjenje nemirov, saj se različne družbene skupine povezujejo v skupnih zahtevah po stabilizaciji gospodarstva in izboljšanju socialnega položaja državljanov.

Politično prizorišče v Združenih državah Amerike ob koncu leta 2025 zaznamujejo naraščajoče napetosti znotraj Republikanske stranke, saj priljubljenost predsednika Donalda Trumpa strmo pada. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so visoki življenjski stroški, sporni zunanjepolitični premiki in ponovno odpiranje vprašanj o Trumpovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi teh dejavnikov so republikanci v letu 2025 utrpeli pomembne poraze na guvernerskih volitvah v Virginiji in New Jerseyju, kar analitiki označujejo za napoved morebitnega »modrega vala« demokratov na vmesnih volitvah leta 2026. Znotraj stranke se krepijo trenja; republikanski poslanec Thomas Massie preučuje možnost ustavne obtožbe proti državni tožilki Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru Epsteinovih datotek. Hkrati se pojavljajo ugibanja o Trumpovem nasledniku, pri čemer podpredsednik JD Vance ne uživa polne podpore strankarske baze. Trump se na upadanje podpore odziva z ostrimi napadi na kritike, med katerimi sta se znašla tudi igralec George Clooney in domorodna plemena, obenem pa uporablja predsedniški veto za kaznovanje političnih nasprotnikov. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika »MAGA na zadnjem mestu« zanemarja delavski razred, ki mu je obljubil izboljšanje gospodarskega položaja.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je odzval na protivladne proteste v Teheranu in izrazil pripravljenost na dialog s protestniki. Demonstracije, ki so jih sprožili predvsem trgovci v središču prestolnice, so posledica globoke gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial. Pezeškian je v uradnem nagovoru pokazal določeno mero razumevanja za nezadovoljstvo državljanov in napovedal pogovore s političnimi odločevalci za reševanje nastale situacije. Kljub predsednikovi spravni drži ostaja nejasno, ali so protestniki pripravljeni na pogajanja z oblastmi, ki jih krivijo za dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. Gospodarske razmere v Iranu so se v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar je povzročilo visoko inflacijo in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Trenutni protesti predstavljajo enega prvih večjih preizkusov za Pezeškianovo administracijo pri obvladovanju notranjepolitičnih napetosti, ki izvirajo iz finančne nestabilnosti države.

Iranske oblasti so v enaindvajsetih provincah, vključno s Teheranom, za jutri razglasile dela prost dan v javnih ustanovah in šolah, kot uradni razlog pa navedle izredno nizke temperature. Odločitev sovpada z valom množičnih protestov, ki se zaradi gospodarskih težav in visokih tečajev tujih valut širijo po različnih mestih v državi. V prestolnici Teheran je policija že posredovala proti protestnikom, ki so se zbrali zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Kritiki in opazovalci menijo, da bi lahko bila razglasitev dela prostih dni tudi poskus oblasti, da bi zmanjšale število ljudi na ulicah in s tem omejile nadaljnje proteste. Kljub uradnim navedbam o mrazu so gospodarske razmere in padec vrednosti domače valute glavni razlogi za nezadovoljstvo prebivalstva, ki se v večjih mestih spopada s policijskimi silami. Razmere v državi ostajajo napete, saj se protesti vrstijo v času, ko se država bori s kombinacijo ekstremnih vremenskih razmer in notranje politične nestabilnosti.