Ameriški predsednik Donald Trump je v petek stopnjeval napetosti z Iranom in napovedal, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji mirnih protestnikov. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij so protivladni protesti, ki jih sprožata visoka inflacija in gospodarska kriza, terjali že najmanj štiri smrtne žrtve, medtem ko je bilo več ljudi pridržanih. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, če bo teheransko vodstvo uporabilo smrtonosno silo proti civilistom. Val protestov se je začel v začetku tedna v Teheranu, kjer so trgovci izrazili nezadovoljstvo nad padcem vrednosti nacionalne valute in 40-odstotno inflacijo. Čeprav je iranska vlada pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana napovedala dialog s sindikati, se razmere na ulicah stopnjujejo. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih močno okrepile, zlasti po junijskih izraelskih in ameriških zračnih napadih, ki so dodatno oslabili iransko gospodarstvo pod zahodnimi sankcijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati, če bo Teheran uporabil silo proti lastnim državljanom. Trumpove izjave prihajajo v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi gospodarskega kolapsa, hiperinflacije in splošnega nezadovoljstva z režimom. Predsednik je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na takojšen odziv v primeru stopnjevanja represije nad mirnimi demonstranti. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile, ko je Trump v svojih objavah in javnih nastopih uporabil terminologijo, ki nakazuje na visoko stopnjo bojne pripravljenosti. Iranska vlada se je na grožnje odzvala z opozorilom, naj Washington pazi na svoje poteze. Doslej je v protestih po državi umrlo že najmanj sedem ljudi, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice v druga večja mesta. Ta dogodek predstavlja novo dno v že tako zaostrenih odnosih med Washingtonom in Teheranom, ki so jih v zadnjem letu zaznamovale grožnje z jedrskim uničenjem in vojaški spopadi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, pri čemer je uporabil izraz "locked and loaded". Odločitev za stopnjevanje retorike sledi poročilom o najmanj sedmih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se po državi širijo zaradi obsežne gospodarske krize in strmega padca vrednosti iranske valute. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile, ko je sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani obtožil ZDA in Izrael spodbujanja nemirov, vendar za svoje trditve ni podal dokazov. Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje povzročilo kaos v celotni regiji in ogrozilo ameriške interese. Protesti v Iranu so se razširili izven Teherana v več provinc, medtem ko se predsednik Masud Pezeškian po navedbah nekaterih virov trudi umiriti razmere z napovedmi o srečanjih z demonstranti, vendar nasilje varnostnih sil ostaja resna grožnja stabilnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

V Iranu so med protesti proti zaostrenim gospodarskim razmeram izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo, ki so po navedbah lokalnih medijev terjali najmanj šest smrtnih žrtev. Nasilje se je razplamtelo po več dneh napetosti, ko so se prebivalci odpravili na ulice Teherana in drugih večjih mest, da bi izrazili nezadovoljstvo nad vztrajno gospodarsko krizo. Po poročanju tiskovne agencije Fars se je varnostna situacija močno poslabšala, ko so policijske enote poskušale razgnati množico s silo. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nezadovoljstva, ki se je začelo konec decembra zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute. Protesti so se sprva začeli kot mirno izražanje nezadovoljstva trgovcev in prebivalstva, vendar so se zaradi odsotnosti učinkovitih vladnih ukrepov in ostrega odziva represivnih organov hitro sprevrgli v smrtonosne nemire. Iranske oblasti so se spopadale z naraščajočim pritiskom, medtem ko so protestniki zahtevali sistemske spremembe vodenja gospodarstva.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

Med protesti v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, so bili ubiti najmanj trije ljudje. V zahodni provinci je bil ubit prostovoljec paravojaške revolucionarne garde. Iranski državni mediji so potrdili, da je policija streljala na protestnike. Protesti, ki so se začeli v Teheranu, so se razširili tudi v druge dele države.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

Namestnik poveljnika policije v provinci Lorestan je sporočil, da so varnostne sile v Khorramabadu aretirale moškega, ki je imel pri sebi strelno orožje. Po navedbah iranskih oblasti so se na ulici Motahari zbrali prebivalci zaradi težkih gospodarskih razmer in naraščajočih življenjskih stroškov, kar pa naj bi poskušali izkoristiti posamezni oboroženi elementi in provokatorji. Policija je ob aretaciji zasegla pištolo in osumljenca označila za enega glavnih pobudnikov nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Oblast trdi, da so proteste zlorabili osebki, ki jih opisujejo kot oportuniste in izgrednike, z namenom destabilizacije javnega reda in miru. Policijsko poročilo poudarja, da je bila intervencija nujna za zagotovitev varnosti civilistov, ki so mirno izražali svoje nezadovoljstvo nad ekonomsko situacijo.

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

Število smrtnih žrtev v protestih po Iranu se je povečalo na najmanj šest. Med spopadi v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari je bil ubit tudi pripadnik iranskih varnostnih sil. Iranska državna televizija je potrdila prvo uradno priznano smrt, povezano z gospodarskimi protesti. Protesti so se razširili v podeželske province zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, ki je dosegla 42%.

Priljubljenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa med ključnim demografskim slojem srednjega razreda se je ob koncu leta 2025 močno znižala, kar povzroča resno zaskrbljenost v vrstah Republikanske stranke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Najnovejše javnomnenjske raziskave agencije Economist/YouGov kažejo, da je podpora med volivci z letnimi prihodki od 50.000 do 100.000 dolarjev decembra padla na rekordno nizko raven, pri čemer Trumpovo delo odobrava le 40 odstotkov vprašanih, medtem ko ga 57 odstotkov ne podpira. Republikanski strategi opozarjajo na globoke razkole znotraj gibanja MAGA in napovedujejo, da bi lahko notranji spori ter Trumpova nepredvidljiva zunanja politika privedli do izgube večine v predstavniškem domu. Kljub temu, da Trump javno zavrača rezultate anket kot ponarejene in trdi, da je gospodarstvo v odličnem stanju, se stranka spopada z izzivi na področju prerazporejanja volilnih okrajev in vzponom tretjih strank, kot je Working Families Party, ki bi lahko dodatno razdrobljenost volilnega telesa izkoristila v prid demokratom. Politični analitiki napovedujejo, da bodo volitve leta 2026 med najbolj kaotičnimi v zgodovini ZDA, saj se prepletajo tehnološke manipulacije, geopolitična negotovost in kriza zaupanja v demokratične procese. Strategi obeh strani poudarjajo, da bodo ključno vlogo igrali neodvisni kandidati in sposobnost strank, da nagovorijo gospodarske težave vsakdanjega prebivalstva, ki se kljub predsednikovim zagotovilom še vedno spopada z visoko stopnjo inflacije in nedostopnostjo bivališč.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in gospodarskih težav v Iranu se nadaljujejo in širijo v ruralne province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi. Med žrtvami je tudi pripadnik varnostnih sil. Predsednik Pezeshkian priznava legitimnost zahtev protestnikov.