Analize razkrivajo, da Putinov glavni cilj v Ukrajini ni zgolj osvojitev ozemlja, temveč razbitje zveze Nato, da bi Rusija dominirala Evropi. Kljub alarmantnim opozorilom se zdi, da Evropa ne ponuja učinkovitega odpora, Rusija pa nadaljuje s hibridno vojno proti zahodnim državam. Nemčija je posebej na udaru, saj se sooča z obsežnimi kibernetskimi napadi, dezinformacijskimi kampanjami in vohunjenjem, kar kaže na to, da je že v nekakšni 'senci vojne' z Rusijo. To poteka od prikritih agentov do načrtovanih napadov, kar kaže na to, da Putin preizkuša meje zahodnega odziva.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz je izjavil, da je Slovenija v vojni in da je bila napadena. Po njegovih besedah gre za hibridno vojno, ki zahteva takojšnje ukrepanje.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Ruski ambasador v Franciji je opozoril NATO, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. Opozorilo je sledilo obtožbam, da je Rusija kršila zračni prostor več evropskih držav s preleti dronov. Poljska, Ukrajina in NATO so zatrdili, da so bili nedavni vdori ruskih dronov v njihov zračni prostor namerni.

Ćulafić je poudaril, da boj proti vsem oblikam kriminala, zlasti okoljskega, ostaja absolutna prioriteta. Opozoril je, da se varnostni sektor Črne gore spopada s hibridno vojno. Poudaril je, da je okoljski kriminal neposredna grožnja naravnim bogastvom države in zdravju državljanov.

Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je bila nedavna smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), le uprizoritev v okviru tajne operacije. GUR je v javnost posredoval videoposnetek, v katerem vodja službe Kiril Budanov pozdravlja Kapustina ob njegovem "oživetju". Ta poteza sledi uradni objavi enote z dne 27. decembra 2024, ko so trdili, da je bil njihov vodja ubit v ruskem napadu z droni v regiji Zaporožje. Namen te kompleksne operacije je bil po navedbah Kijeva razkritje ruskih varnostnih agentov, ki naj bi načrtovali dejanski atentat na Kapustina. Ruski prostovoljni korpus je paramilitarna skupina ruskih državljanov, ki se na strani Ukrajine bori proti silam Kremlja in je v preteklosti že izvajala vdore na rusko ozemlje. Ukrajinske službe so podobno taktiko zavajanja uporabile že leta 2018 v primeru novinarja Arkadija Babčenka, katerega domnevni umor je bil prav tako uprizorjen za preprečitev atentata. Dogodek se odvija v času intenzivnih spopadov na fronti, kjer ruske sile stopnjujejo pritisk v Donecku, medtem ko Kijev z uporabo hibridnih metod poskuša destabilizirati nasprotnikove obveščevalne mreže.

Ministrstvo za pravosodje Srbije je potrdilo, da je bil pravosodni informacijski sistem tarča resnih kibernetskih napadov, ki so ogrozili njegovo delovanje. Vendar pa naj bi sistem v "nekaj dneh" ponovno deloval. Vlada Srbije sumi na hibridno vojno proti državi kot posledico napadov.

Ameriški zgodovinar Timothy Snyder je v ukrajinskih nacionalistih prepoznal junake v boju proti Rusiji. Poudarek je na pomembnosti zračne obrambe in protidronih sistemih v kontekstu vojne v Ukrajini.

Po izjavah admirala Giuseppeja Cavo Dragoneja o morebitnem preventivnem udaru Nata na Rusijo kot odgovor na hibridno vojno, je Rusija izrazila ostro nasprotovanje. Izjave so označili za neodgovorne in potencialno eskalacijske.

Nemška vojaška obveščevalna služba MAD opozarja, da je nevarnost vohunjenja in sabotaže v Nemčiji večja kot kdaj koli prej. Predvsem Rusija in Kitajska naj bi uporabljali hibridne taktike proti Bundeswehru.

Rusija po ocenah »Financial Timesa« pripravlja svojo vojsko in gospodarstvo na morebitno vojno z Evropo, ki naj bi se začela do leta 2029. Britanski časnik opozarja, da to predstavlja resno grožnjo za države, ki so blizu frontne linije, kot je Poljska. Te aktivnosti potekajo v obliki hibridne vojne in so test za evropsko skupnost, kar predstavlja veliko tveganje za civiliste, primerljivo s tveganjem, ki ga predstavlja islamistični terorizem.

Novi članki potrjujejo, da je belgijski minister za obrambo, Theo Francken, v intervjuju ponovil izjavo, da bi NATO v primeru ruskega napada na Bruselj »zravnal Moskvo z zemljo«. Francken je izrazil močno zaupanje v obrambno sposobnost zveze NATO.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu ponovila, da mora Evropa odgovoriti na rusko hibridno vojno in okrepiti odvračanje. Poudarila je, da se v evropskem zračnem prostoru dogaja »nekaj novega in nevarnega« in da ne smejo le reagirati, temveč tudi odvračati. Poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o nedavnih ruskih vdorih v evropski zračni prostor, ki so jih danske oblasti označile za »usklajene hibridne napade«.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko je izrazil zaskrbljenost, da je južna Evropa izpostavljena tveganju hibridne vojne, ki jo spodbuja Rusija. Opozorilo odraža zaostrene napetosti med EU in Rusijo glede vpliva slednje v evropskih državah.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Na posnetkih je videti generalmajorja, ki pojasnjuje domnevne poti letenja dronov, ter vojaka v maskirni uniformi, ki prikazuje improvizirano eksplozivno napravo. Kljub objavi gradiva neodvisni strokovnjaki opozarjajo, da verodostojnosti posnetkov ni mogoče potrditi, saj so bili objavljeni z večdnevnim zamikom po dogodku. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je ruske navedbe označila za načrtovan dezinformacijski manever, katerega namen je odvrniti pozornost od dejanskih dogodkov na bojišču. Ukrajinski politični vrh še naprej kategorično zanika kakršno koli vpletenost v incident in trdi, da Rusija uporablja tovrstne inscenirane dogodke kot izgovor za intenzivnejše napade na civilno infrastrukturo v Ukrajini. Obtožbe so se pojavile v času povečanih napetosti in nejasnosti glede prihodnjih mirovnih pogajanj.

Direktor danske vojaške obveščevalne službe (FE) Thomas Ahrenkiel je opozoril, da obstaja visok riziko sabotaže, usmerjene proti oboroženim silam Danske. Incidenti z droni že nekaj tednov vznemirjajo Evropo, zaradi česar so danske oblasti še posebej pozorne.

V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.