Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodno diplomatsko krizo z napovedjo, da bodo Združene države Amerike "na tak ali drugačen način" prevzele nadzor nad Grenlandijo. V pogovoru z novinarji na letalu Air Force One je poudaril, da ZDA potrebujejo lastniški naslov nad tem strateškim ozemljem, da bi preprečili širjenje vpliva Rusije in Kitajske na Arktiki. Trump je ob tem posmehljivo ocenil obrambne zmogljivosti avtonomnega danskega ozemlja, češ da temeljijo zgolj na "dveh pasjih vpregah", medtem ko so po njegovih navedbah v regiji nenehno prisotne tuje podmornice in rušilci. Predsednik je svoje zahteve po ozemeljski širitvi povezal z ostrejšo retoriko do zveze NATO in zatrdil, da zavezništvo potrebuje Združene države Amerike bolj kot one njega. Namignil je, da bi NATO lahko postal pogrešljiv, če bi oviral ameriške strateške interese. Belgijski obrambni minister Theo Francken je v odzivu na dogajanje pozval k transatlantski enotnosti in predlagal vzpostavitev posebne operacije "Arctic Sentry" pod okriljem Nata, ki bi z droni in senzorji nadzorovala regijo ter s tem naslovila ameriške varnostne pomisleke na zavezniški način. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z opozorilom, naj Washington ne uporablja drugih držav kot pretvezo za uveljavljanje lastnih interesov. Tiskovna predstavnica Mao Ning je poudarila, da morajo biti pravice vseh držav do dejavnosti na Arktiki spoštovane. Strokovnjaki, med njimi ekonomist Joseph Stiglitz, pa opozarjajo, da Trumpova dejanja niso nujno strateško racionalna, temveč služijo kot odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Poleg tega geološke analize kažejo, da bi bila izkoriščanje naravnih bogastev Grenlandije zaradi pomanjkljive infrastrukture in ekstremnih razmer izjemno zahtevno kljub ameriškim ambicijam po omejitvi kitajske prevlade na trgu redkih zemelj.

V poljskih gospodarskih vodah v Baltskem morju je bilo odkrito največje nahajališče nafte v zgodovini Poljske. Ta senzacionalna najdba vzbuja upanje, a hkrati poraja vprašanja o delitvi prihodkov. Nemški časnik "Die Welt" poroča, da se del tega strateškega bogastva nahaja tudi na nemškem območju, kar dvomi v poljsko izključnost pri izkoriščanju nahajališča in nakazuje možnost skupnega upravljanja ali delitve dobičkov z Nemčijo.

V Srbiji je tožilstvo obtožilo 16 oseb zaradi suma, da so oškodovali Republiški geodetski zavod za skoraj 100 milijonov dinarjev. V Črni gori se nadaljujejo politična trenja, kabinet predsednika opozarja na polarizacijo in pomanjkanje reform. Poleg tega so v Črni gori sprožili kazenske ovadbe zaradi nepooblaščenega izkopavanja rečnega nanosa. Mnogi prebivalci poročajo o prometnih težavah, vključno z blokado cest zaradi nezadovoljstva z gradnjo cest in katastrofalnim stanjem nekaterih cest.

Prebivalci črnogorske regije Kuči so ostro nastopili proti napovedim direktorja podjetja Putevi Radoša Zečevića o začetku poskusnega in kasnejšega rednega izkopavanja kamna na njihovem območju. Lokalna skupnost poudarja, da projekt nima njihovega soglasja in da odločitev o začetku del ne more biti sprejeta enostransko, kljub trditvam podjetja o nakupu potrebne opreme in vključitvi parcele v prostorski načrt Podgorice. Prebivalci opozarjajo, da ključni dokument, to je soglasje k elaboratu o varstvu okolja, še ni bil pridobljen. Lokalno prebivalstvo izpostavlja, da Kuči niso industrijska cona, temveč bivalno okolje, kjer bi dejavnosti, kot so miniranje, prašenje in hrup, trajno degradirale prostor ter ogrozile zdravje ljudi in njihovo premoženje. V svojem odzivu so spomnili na negativne izkušnje iz drugih delov Črne gore, kjer so podobni projekti pustili dolgoročne posledice na kakovosti življenja in varnosti objektov. Poudarili so, da vključitev zemljišča v načrte ne sme biti nadomestilo za javni dialog. Napovedana poskusna eksploatacija 20.000 kubičnih metrov kamna za prebivalce ne predstavlja zgolj administrativnega postopka, temveč neposreden začetek uničevanja okolja. Skupnost zahteva, da se njihovi interesi upoštevajo pri vseh odločitvah, ki vplivajo na njihovo prihodnost, in napovedujejo upor proti projektom, ki bi bili izvedeni brez njihovega izrecnega dovoljenja.

Okoljevarstvenica Jani Silva že več kot osem let ne spi v svoji hiši ob reki Putumayo v Kolumbiji zaradi groženj, ki jih prejema zaradi svojega dela pri zaščiti Amazonije pred izkoriščanjem nafte in rudarjenjem. Po prejemu opozorila o oboroženih moških je morala pobegniti skozi zadnje okno. Povedala je, da se boji za svojo varnost.