Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih operacijah v Venezueli svojo pozornost preusmeril proti Kubi, ki jo analitiki označujejo za naslednjo glavno tarčo ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki. Po navedbah politologa Maleka Dudakova Washington izkorišča trenutni zagon za dosego dolgoletnih ciljev v regiji, pri čemer Kuba zaradi svoje gospodarske odvisnosti od venezuelske nafte in notranjih težav z oskrbo z energijo predstavlja ranljivo točko. Trump je v svojih izjavah poudaril, da ameriška prevlada na zahodni polobli ne bo več pod vprašajem, in kubansko vodstvo pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom.
Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v odzivu na pritiske izjavil, da Havana trenutno z Združenimi državami ne vodi nobenih pogajanj, razen tehničnih stikov glede vprašanj migracij. Poudaril je, da ostaja Kuba odprta za dialog, vendar le pod pogoji suverene enakosti, vzajemnega spoštovanja in popolnega nevtikanja v notranje zadeve države. Havana zavrača ultimat Trumpove administracije, ki od Kube zahteva prekinitev vojaškega in gospodarskega sodelovanja z drugimi zavezniki v regiji.
Napetosti se stopnjujejo v času, ko ZDA pod vodstvom Trumpa aktivno izvajajo strategijo gospodarskega in političnega pritiska na več frontah hkrati. Dudakov ocenjuje, da bo Washington pozorno spremljal tudi prihajajoče volitve v Kolumbiji in Mehiki, da bi utrdil svoj vpliv v Latinski Ameriki. Medtem ko Trump trdi, da Kuba "visi na nitki", se zdi, da bo ameriška administracija poskušala izolirati otok s prekinitvijo dobave energentov iz Venezuele, ki jih nameravajo ZDA nadomestiti z lastnimi viri.
