Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Azerbajdžanski minister za gospodarstvo je obiskal Češko republiko, kjer se je srečal s predstavniki češke vlade in gospodarstva. Glavni namen obiska je bil krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja med državama. V ospredju pogovorov so bile možnosti za širitev trgovinskih odnosov, naložbe in sodelovanje na energetskem področju. Minister je poudaril pomen poglabljanja gospodarskih vezi za obe strani.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je sestal z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom. Po mnenju varnostnih strokovnjakov naj bi Kitajska zahtevala, da Južna Koreja ponovno potrdi spoštovanje načela "ene Kitajske" in nasprotuje širitvi misije ameriških sil v Južni Koreji. V zameno naj bi Kitajska odpravila prepoved potovanj v Južno Korejo in obljubila podvojitev števila kitajskih turistov, kar naj bi bil del strategije za oslabitev zavezništva med ZDA, Japonsko in Južno Korejo ter indo-pacifiškega demokratičnega zavezništva.

Sirski minister za zunanje zadeve in izseljence Asaad al-Shaibani je sprejel veleposlanike arabskih in islamskih držav v Damasku, s čimer so okrepili koordinacijo in sodelovanje. Savdski kabinet je ponovno poudaril podporo Siriji in zavrnil vsakršno tuje vmešavanje v njene notranje zadeve, kar je potrdilo že predhodno izraženo podporo.

Namestnik azerbajdžanskega zunanjega ministra Araz Azimov se je srečal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mujtabo Damirčilujem. Na srečanju so razpravljali o trenutnem stanju dvostranskih odnosov, regionalnih in mednarodnih procesih ter vprašanjih. Obe strani sta potrdili svojo zavezanost krepitvi dvostranskih vezi med državama.

Filipini so pripravljeni s Kitajsko razpravljati o varnosti filipinskih državljanov v Tajvanu. Filipinski zunanji minister je poudaril, da imajo že pripravljene načrte za pomoč in evakuacijo Filipincev v primeru vojne. Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da poslovna delegacija obiskuje Filipine, ni pa želelo potrditi, ali je del skupine tudi zunanji minister Lin Chia-lung.

Črnogorski premier Milojko Spajić in direktor Agencije za nacionalno varnost (ANB) Ivica Janović sta se sestala s šefom britanske obveščevalne službe (MI6) Sirom Richardom Mooreom. Poudarjena je bila obojestranska zavezanost krepitvi bilateralnih odnosov in izboljšanju sodelovanja na ključnih področjih.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Poljskem je v poljskih medijih, predvsem v publikaciji Mysl Polska, sprožil ostre kritike in razprave o diplomatskem ugledu države. Kritiki so obisk označili za ponižanje poljske diplomacije, pri čemer so poudarili, da so dejanja ukrajinskega predsednika zasenčila uradne protokole in interese države gostiteljice. V analizah so poudarili, da so določene poteze Zelenskega povzročile nezadovoljstvo v delu poljske javnosti in politike, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odnose med sosednjima državama. Poleg neposrednih kritik na račun protokola se v ozadju pojavljajo opozorila o morebitnih dolgoročnih posledicah za poljsko zunanjo politiko znotraj Evropske unije. Časnik je poročal, da je bil obisk diplomatski neuspeh, ki je v ospredje postavil ukrajinske zahteve namesto poljskih prioritet. Dogodek je v Varšavi spodbudil širšo razpravo o naravi zavezništva med državama v času trajajočega konflikta v regiji.

Albanski predsednik Bajram Begaj se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Begaj je srečanje označil kot prijetno in poudaril Macronovo prijateljstvo z Albanijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal s francoskim predsednikom Macronom.

Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je ob koncu leta prejel številne novoletne in božične čestitke tujih državnikov in predstavnikov mednarodnih organizacij. Iz njegovega urada za sodelovanje z mediji so sporočili, da so mu voščila med drugimi poslali kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in grški premier Kiriakos Micotakis. Na seznamu pošiljateljev so se znašli tudi visoki predstavniki Evropske unije ter voditelji drugih evropskih in svetovnih držav. Prejeta sporočila poudarjajo pomen dvostranskega sodelovanja in ohranjanja diplomatskih stikov v prihajajočem letu. Vučić je javnost o prejetih čestitkah obvestil preko uradnih kanalov, kar v diplomatskem protokolu služi kot potrditev zunanjepolitičnega položaja Srbije in njenih odnosov tako z vzhodnimi kot zahodnimi velesilami. Dogodek odraža rutinsko diplomatsko prakso ob koncu koledarskega leta, ki pa v primeru Srbije poudarja njeno specifično nevtralno držo med različnimi geopolitičnimi bloki.

Italijanska premierka Giorgia Meloni in alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune sta v Rimu izrazila zadovoljstvo nad kakovostjo dvostranskih odnosov. Podpisana so bila pomembna sporazuma o sodelovanju na področjih hidrokarbonov, obrambe, boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam, kar potrjuje tesno sodelovanje med državama.

Iraški zunanji minister je razkril podrobnosti sporazuma o sodelovanju, ki ga je Irak podpisal s Turčijo. Sporazum naj bi okrepil vezi med državama na različnih področjih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v New Yorku srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je izjavil, da je dogovor o iranskem jedrskem programu še vedno mogoč. Macron je po srečanju omenil tudi "solidno perspektivo" za izpustitev francoskih državljanov, zaprtih v Iranu, in napovedal razjasnitve v prihodnjih tednih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je prav tako srečal z Macronom v Združenih narodih, srečanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Kitajski in južnokorejski zunanji minister sta v ponedeljkovih telefonskih pogovorih izrazila željo po poglobitvi dvostranskega sodelovanja in skupnem razvoju. Oba diplomata sta se strinjala, da bo prihajajoče srečanje APEC nova prelomnica v odnosih med državama.

Malezijski minister za mladino in šport Hannah Yeoh Tseow Suan je izrazil dobrodošlico ob krepitvi mladinskega in športnega sodelovanja s Kitajsko. Poudaril je, da Malezija pričakuje poglobitev dvostranskih odnosov preko krepitve izmenjav med ljudmi.

Predsednica Hrvaškega nacionalnega sveta v Srbiji (HNV), Jasna Vojnić, je izjavila, da so Hrvati v Srbiji in Srbi na Hrvaškem most med državama. Poudarila je, da Hrvati v Srbiji niso problem, temveč vir, in pozvala Srbijo k partnerstvu s Hrvaško in spoštovanju hrvaške manjšine. Vojnić je dejala, da Hrvaška ni sovražnik Srbije, ampak partner, s katerim deli zgodovino in prihodnost.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu pohvalil "odločne korake" v strateškem partnerstvu med Kitajsko in Rusijo v letu 2025. Izrazil je željo po ohranjanju tesnih stikov s Putinom in usmerjanju dvostranskih odnosov k novemu napredku.

Vladimir Putin je ob koncu obiska v Indiji obljubil neprekinjene dobave goriva kljub pritisku ZDA. Poudaril je tudi sodelovanje med Indijo in Rusijo pri vzpostavitvi pravičnejšega svetovnega reda, ki temelji na Združenih narodih. Zunanji minister Indije, S Jaishankar, je obisk označil za nepozaben.

Pakistan je izvedel zračne napade v Afganistanu, usmerjene proti militantnim skupinam, ki naj bi bile odgovorne za napade na pakistanske sile. Khawaja Asif je opozoril, da lahko neuspeh pogovorov med Pakistanom in Afganistanom v Turčiji vodi v vojno. Asif Durrani, nekdanji pakistanski odposlanec v Afganistanu, opozarja, da osredotočanje na TTP v Afganistanu ne bo rešilo problema militantnosti v Pakistanu in poziva k reševanju notranjih vzrokov.