Premoženje svetovnih milijarderjev je v letu 2025 doseglo rekordne vrednosti, kar po navedbah nevladne organizacije Oxfam povečuje socialno neenakost in neposredno ogroža demokratično delovanje držav. Skupno premoženje več kot 3000 milijarderjev se je lani povzpelo na 18,3 bilijona dolarjev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje na letni ravni oziroma kar 81-odstotno rast od leta 2020. Poročilo je bilo objavljeno ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Generalni direktor Oxfam International Amitabh Behar je v poročilu poudaril, da ekonomske in politične neenakosti pospešujejo spodkopavanje človekovih pravic in varnosti. Organizacija posebej izpostavlja politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njihovih ocenah dodatno prispevala k utrjevanju moči najbogatejših in spodkopavala politične svobode. Behar opozarja, da koncentracija bogastva v rokah peščice posameznikov omogoča nesorazmeren vpliv na politične procese. Oxfam poziva k nujnim ukrepom za zmanjšanje neenakosti, saj trenutni trendi kažejo na hitro erozijo demokratičnih standardov. Razprava o teh vprašanjih bo ena izmed osrednjih tem srečanja svetovne elite v Švici, kjer bodo voditelji razpravljali o prihodnosti svetovnega gospodarstva in socialne stabilnosti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti.

Milijarderji so si prisvojili zasebne otoke po svetu, od obalne Avstralije do turkiznih voda Fidžija, ki so jim v ultimativni simbol statusa. Grafični prikaz 'Made Visual Daily' primerja velikost in cene nekaterih najbolj znanih otokov v lasti milijarderjev, kar razkriva izjemno neenakost na trgu.

Larry Ellison, soustanovitelj Oracla, je po izjemni rasti premoženja, ki ga je pripeljala na drugo mesto med najbogatejšimi Zemljani s 251,2 milijarde dolarjev, obljubil, da bo daroval 95 % svojega bogastva. Ellison, star 80 let, je po zaslugi povečanega zanimanja za umetno inteligenco po Bloombergu prehitel Marka Zuckerberga in se uvrstil za Elonom Muskom. Njegovo premoženje, ocenjeno na 186 milijard funtov, naj bi se v veliki meri namenilo dobrodelnim namenom.

Nova študija je pokazala, da ameriški milijarderji plačujejo nižjo davčno stopnjo kot povprečni ameriški davkoplačevalci. Študija, ki so jo objavili ekonomisti, osvetljuje, kako bogati ohranjajo in povečujejo svoje bogastvo.

Po poročanju revije Forbes se je Beyoncé pridružila možu Jay-Z-ju, Rihanni, Bruceu Springsteenu in Taylor Swift kot peta glasbenica, ki je dosegla status milijarderke. Ta mejnik je dosegla po uspehu turneje 'Cowboy Carter'.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

V Kaliforniji se stopnjujejo napetosti med najbogatejšimi prebivalci in sindikalnimi organizacijami, potem ko je sindikat SEIU-UHW predlagal uvedbo enkratnega petodstotnega davka na premoženje za posameznike, katerih neto vrednost presega eno milijardo dolarjev. Pobudniki ocenjujejo, da bi z ukrepom, ki bi prizadel približno 200 prebivalcev, zbrali do 100 milijard dolarjev. S temi sredstvi nameravajo nadomestiti izpad zveznega financiranja za državni zdravstveni program Medicaid, ki ga je povzročila lanska proračunska uskladitev. Med tistimi, ki so že nakazali možnost odhoda iz zvezne države, sta soustanovitelj PayPala Peter Thiel in soustanovitelj Googla Larry Page. Kritiki ukrepa opozarjajo, da bi eksodus milijarderjev dolgoročno zmanjšal davčne prihodke države, medtem ko zagovorniki trdijo, da so grožnje z odhodom pogosto le pogajalska taktika. Za uvrstitev predloga na referendumsko glasovanje novembra 2026 morajo zbrati 850.000 podpisov. Istočasno Arizona ubira nasprotno pot, saj je senatorka Wendy Rogers predlagala zakon SB 1044, ki bi digitalna sredstva popolnoma izvzel iz obdavčitve premoženja. Če bo predlog potrjen na glasovanju leta 2026, guvernerka Katie Hobbs nanj ne bo mogla podati veta, kar bi Arizono utrdilo kot davčno ugodno okolje za imetnike kriptovalut.

V Kaliforniji so pripravili predlog novega zakona o obdavčitvi najpremožnejših prebivalcev, ki predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje milijarderjev. Pobuda, o kateri bi volivci lahko odločali na referendumu, bi se nanašala na posameznike s stalnim prebivališčem v tej zvezni državi na dan 1. januarja 2026, plačilo pa bi zapadlo v letu 2027. Zbrana sredstva bi kalifornijske oblasti namenile izključno financiranju zdravstva in izobraževalnega sistema preko namenskega proračunskega računa. Predlog je v ameriški javnosti sprožil buren odziv, predvsem med politično in gospodarsko elito. Zagovorniki ukrepa poudarjajo nujnost novih virov za javne storitve, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje množičnega odhoda najbogatejših prebivalcev, kar bi dolgoročno lahko zmanjšalo davčne prihodke države. Razprave o obdavčitvi premoženja v Kaliforniji niso nove, vendar ta predlog z visoko stopnjo obdavčitve predstavlja doslej najresnejši poskus prerazdelitve bogastva v tej gospodarsko najmočnejši ameriški zvezni državi.

Ustanovitelja tehnološkega podjetja Google, Larry Page in Sergey Brin, sta v dneh pred lanskim božičem začela obsežen umik svojih finančnih sredstev in poslovnih entitet iz zvezne države Kalifornija. Po poročanju časnika The New York Times sta Brin in Page prenesla ali zaprla več deset podjetij z omejeno odgovornostjo (LLC), ki upravljajo njune naložbe, vključno s premoženjem, kot sta superjahta in zasebni letalski terminal. Več teh subjektov sta ponovno registrirala v Nevadi, kjer so davčni pogoji ugodnejši. Odločitev za selitev premoženja sovpada z načrti progresivnih kalifornijskih zakonodajalcev, ki pripravljajo uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev. Po ocenah poznavalcev trga, kot je tvegani kapitalist Chamath Palihapitiya, se je v zadnjem mesecu iz Kalifornije odselilo že za približno 700 milijard dolarjev premoženja najbogatejših posameznikov. Davčna osnova, ki so jo oblasti predvidele za nove davke, se tako hitro zmanjšuje, saj premožni davkoplačevalci iščejo zatočišča v državah z nižjimi obremenitvami. Ta trend odhajanja premožnih posameznikov in podjetij iz Kalifornije se stopnjuje zaradi kombinacije visokih davkov, stroge regulacije in velikega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Podatki podjetja za selitve U-Haul kažejo, da Kalifornija beleži največji odliv prebivalstva med vsemi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko guverner Gavin Newsom poudarja napredek države, kritiki opozarjajo, da visoke davčne obremenitve povzročajo trajno gospodarsko škodo in beg kapitala, ki bo dolgoročno oslabil proračunske prihodke.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

V Kaliforniji so napovedali uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, kar je sprožilo buren odziv med najpremožnejšimi prebivalci in podjetniki v tehnološkem sektorju. Predlog zakona o davku za milijarderje, o katerem bi lahko volivci odločali na novembrskem referendumu, predvideva enkratno petodstotno obdavčitev celotnega premoženja za davčne rezidente, katerih neto vrednost presega milijardo dolarjev. Zbrana sredstva bi bila namenjena financiranju šolstva, programov pomoči s hrano in zdravstvenega varstva po vsej zvezni državi. Zaradi določbe o retroaktivni veljavnosti davka, ki bi zajel vse rezidente na dan 1. januar 2026, so številni milijarderji, vključno z ustanoviteljema Googla Larryjem Pageom in Sergeyem Brinom, že začeli seliti svoje finančne imperije in podjetja iz Kalifornije v države z ugodnejšo davčno politiko, kot sta Nevada in Teksas. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja Googla v dneh pred božičem zaprla ali prenesla več deset družb z omejeno odgovornostjo, ki upravljajo njune naložbe, vključno z zasebnimi jahtami in letalskimi terminali. Medtem ko nekateri vodilni v tehnološki industriji, kot je glavni izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang, predlog podpirajo in so pripravljeni plačati višje prispevke, večina kritikov opozarja na tveganje množičnega odhoda kapitala. Podatki podjetja U-Haul potrjujejo rekordno število selitev iz Kalifornije, kar nasprotniki davka opisujejo kot neposredno posledico visokih davkov, stroge regulacije in naraščajočega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Zagovorniki zakona iz vrst sindikatov pa vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje družbene neenakosti.

Sektor umetne inteligence je leta 2025 doživel izjemen razcvet, ki je ustvaril več kot 50 novih milijarderjev. Investitorji so v zagonska podjetja s področja umetne inteligence vložili več kot 200 milijard dolarjev, kar predstavlja približno 50 % vseh globalnih sredstev. Po podatkih Forbesa je kitajski startup DeepSeek ustanovitelja Lianga Wenfenga v januarju okronal z nazivom milijarderja, katerega neto vrednost je ocenjena na 11,5 milijarde dolarjev. Podjetje Anthropic je zbralo 16,5 milijarde dolarjev.

Število ljudi z več kot milijardo dolarjev premoženja po svetu se povečuje, trenutno jih je skoraj 3.000. Rast gre pripisati dedovanju in tehnološkemu razcvetu. Nemčija je v Evropi vodilna po številu superbogatašev.

Britanski varčevalci so hiteli izkoristiti davčne olajšave na gotovinske ISAs pred spremembo pravil. Davkoplačevalci, ki se zanašajo na HMRC-jev kalkulator za samoocenitev, so bili izpostavljeni tveganju kazni zaradi napak v zastarelem sistemu. Približuje se pomembna davčna sprememba, na katero številni posamezniki niso pripravljeni. HMRC je izdal opozorilo glede samoocene davka, saj lahko programska napaka povzroči znatne kazni pri prijavi kapitalskih dobičkov.

Desetletje po tem, ko je Peter Thiel podprl Donalda Trumpa, je vzpon "tehnološke desnice" povzročil, da mnogi na milijarderske ustanovitelje gledajo kot na "zle genije". Ta premik odraža spreminjajoče se dojemanje vloge in vpliva tehnoloških mogotcev na družbo in politiko.

Po podatkih podjetja Altrata se je Rusija leta 2024 po številu dolarjevih milijarderjev izenačila z Veliko Britanijo in se uvrstila na četrto mesto na svetu. Število ruskih milijarderjev se je v enem letu povečalo za 8,5 % in doseglo 128.

Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev se je premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu leta 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev. Skupno premoženje te elitne skupine je tako doseglo novo najvišjo vrednost v zgodovini, in sicer 11,9 bilijona dolarjev. Glavni dejavniki za tolikšno rast so bili vztrajno zanimanje za umetno inteligenco, ki je poganjalo delnice velikih ameriških tehnoloških podjetij, ter visoke rasti na trgih kriptovalut in plemenitih kovin. Analiza kaže na močno koncentracijo bogastva, saj je zgolj osem posameznikov ustvarilo četrtino celotnega prirasta. Med največjimi zmagovalci preteklega leta je bil tudi Donald Trump, pomemben delež k rasti pa je prispeval Larry Ellison, predsednik upravnega odbora družbe Oracle. Ta izjemen skok premoženja poudarja vse večji razkorak v svetovni porazdelitvi bogastva, ki ga poganjajo specifični tehnološki in finančni sektorji.