Združene države Amerike in njihovi zavezniki so izvedli vojaške vaje, kjer so demonstrirali sposobnost kopenskih lanserjev za izstrelitev protiladijskih raket in uničenje morskih tarč, kar je del strategije za odvračanje kitajskih ladij. Medtem si Nemčija prizadeva za nakup manevrirnih raket Tomahawk in raketnih lanserjev Typhon. Po poročanju revije Military Watch Magazine Nemčija, ki aktivno militarizira, Rusijo obravnava kot glavno nasprotnico in morebitno tarčo raketnega napada.

Združene države Amerike načrtujejo obsežno povečanje obrambnega proračuna za leto 2027, ki naj bi po besedah predsednika Donalda Trumpa narasel na 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Gre za približno 50-odstotno povišanje glede na trenutna sredstva, s čimer želi ameriška administracija okrepiti vojaško moč države v luči naraščajočih globalnih napetosti. Trump je poudaril, da je takšna finančna injekcija nujna za ohranjanje tehnološke in vojaške nadvlade. Posebno pozornost v novem obrambnem zakonu vzbuja vključitev določil o kognitivnem elektromagnetnem vojskovanju. Ta termin, ki se prvič uradno pojavlja v zakonodaji, nakazuje na premik v strategiji nacionalne varnosti proti tehnologijam, ki ciljajo na kognitivne procese in uporabo elektromagnetnega spektra za destabilizacijo nasprotnikov. Analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko pomenila novo stopnjo v militarizaciji sodobne tehnologije in nadzora. Istočasno se država sooča z notranjimi nemiri, saj so po celotni državi izbruhnili protesti zaradi smrti ameriške državljanke. Incident se je zgodil v sredo, ko je žensko ubil uslužbenec imigracijske in carinske službe (ICE), kar je sprožilo val ogorčenja nad ravnanjem organov pregona. Stopnjevanje državnega nasilja in sočasno rekordno vlaganje v oborožitev sta v javnosti sprožila ostre razprave o prihodnji usmeritvi ameriške notranje in zunanje politike.

Rusko gospodarstvo, ki temelji na intenzivni militarizaciji, se približuje mejam svoje zmogljivosti, navaja najnovejše poročilo bruseljskega think tanka Bruegel. Čeprav je kratkoročno rast spodbujala ogromna poraba za vojno, naj bi rusko gospodarstvo v prvem četrtletju leta 2025 vstopilo v recesijo, kar bi povzročilo znatno povečanje proračunskega primanjkljaja. Bruegel poudarja, da se ruski gospodarski model izčrpava, kar kaže na preobremenitev sistema.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

V Minnesoti so pričakovali množične proteste 'Brez Kraljev', podobni shodi pa so bili načrtovani po vsej državi. Joe Rogan, podpornik Trumpa, je kritiziral njegovo odločitev o uporabi Nacionalne garde proti civilistom, kar je dodatno spodbudilo proteste.

Rusija je pretekli mesec izvedla obsežne vojaške vaje na Arktiki, kar kaže na velik pomen tega območja za predsednika Putina.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v severozahodni Nemčiji odprl novo tovarno streliva, ki naj bi bila največja v Evropi. Tovarna bo utrdila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva kalibra 155 milimetrov v zahodnem svetu. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je ob odprtju izjavil, da bo imela Nemčija kot največje gospodarstvo v regiji, ključno vlogo pri militarizaciji Evrope.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Pogajanja o vojni v Ukrajini so trenutno v slepi ulici. Ukrajina je v Črnem morju prvič napadla tankerje z nafto, ki so namenjeni v Rusijo. Države se posvečajo vojaškim in varnostnim vprašanjem, Kremelj pa namiguje na možnost vojne z Evropo. Analitiki opozarjajo, da bi prekinitev miru v Ukrajini bila za nekatere države katastrofalna, saj bi ogrozila militarizacijo gospodarstva in družbe.

Novi načrt administracije Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini je bil hitro revidiran po pogovorih z Evropo in Kijevom, vendar ne zadovoljuje Rusije. Ukrajinska delegacija, ki jo vodi Rustem Umerov, je odpotovala v ZDA, da bi razpravljala o korakih za končanje vojne. Predsednik Zelenski je odpoklical Andrija Jermaka s položaja vodje predsedniške pisarne.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA in Rusijo o Ukrajini, kjer ni prišlo do kompromisa, je Putin izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Natom, če bo do nje prišlo. Kljub temu je Putin sprejel nekatere ameriške predloge glede Ukrajine in je pripravljen nadaljevati pogovore, kar potrjujejo tudi zaupne diskusije v Kremlju.

Po poročilih TRT World in drugih medijev, je bil Trumpov načrt za dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo tik pred zaključkom, a se je kasneje izkazalo, da je prišlo do zastoja. Srečanje med Stevom Witkoffom in Putinom v Moskvi ni prineslo preboja, kar povečuje napetosti in pospešuje militarizacijo v Evropi.

Ukrajinski regionalni center za človekove pravice (RCHR) je dokumentiral 165 "prevzgojnih taborov" v Rusiji, Belorusiji in Severni Koreji, kamor odvažajo ukrajinske otroke z zasedenih ozemelj z namenom "militarizacije in rusifikacije". Strokovnjakinja za pravna vprašanja RCHR, Katerina Raševska, je v ameriškem senatu dejala, da Rusija pošilja otroke tudi v Severno Korejo.

Donald Trump je napovedal načrte za novo "Trump-razred" bojnih ladij za ameriško mornarico, ki naj bi bile del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so kritizirali poimenovanje ladij po predsedniku, drugi pa so pozdravili posodobitev ameriške mornarice. Trump je poudaril, da bodo te ladje najmočnejše doslej in bodo pripomogle k ohranjanju ameriške vojaške prevlade. Poleg tega je dejal, da bo pri gradnji novih fregat sodelovalo južnokorejsko podjetje Hanwha.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je podpisal uradni ukaz, ki določa potek nabora na obvezno služenje vojaškega roka v letu 2026. Dokument, ki ga je obrambno ministrstvo objavilo 30. decembra 2025 preko uradnega kanala Telegram, uvaja pomembno novost, saj predvideva nabor državljanov skozi celotno koledarsko leto. S tem se Rusija odmika od tradicionalnega sistema dveh ločenih naborov, spomladanskega in jesenskega, kar kaže na sistemske spremembe v vojaški organizaciji. Novi ukrep ministrstva za obrambo podrobno opredeljuje postopke za vpoklic ruskih državljanov v obvezno vojaško službo. Čeprav podrobnosti o morebitnem povečanju števila nabornikov v uradni objavi niso bile v celoti razkrite, prehod na celoletni sistem nabora omogoča bolj kontinuirano dopolnjevanje vojaških vrst. Odločitev ministra Belousova stopi v veljavo z začetkom leta 2026 in predstavlja pomemben premik v ruski obrambni politiki v času povečanih varnostnih potreb države.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.

Članki poročajo o protestih in odzivu vlade Donalda Trumpa v različnih mestih Združenih držav Amerike. V Chicagu je bila uvedena 'Operacija Midway Blitz', pojavljajo pa se tudi grožnje z napotitvijo Nacionalne garde. V Portlandu, Oregon, je Trump usmeril vojsko proti 'domačim teroristom'. Pete Hegseth pa poziva k obnovitvi 'moškega bojevniskega duha' v vojski, kar izziva kritike glede spolne enakosti.