Indonezijsko generalno tožilstvo (Kejagung) je znova sklicalo M. Riza Chalida, osumljenca v primeru korupcije v naftni industriji, in ga pozvalo, naj se 4. avgusta udeleži zaslišanja. To je že tretji poziv za zaslišanje. Pred tem so potrdili, da se je Riza Chalid nahajal v Maleziji, potem ko je bil viden tudi v Singapurju in na Japonskem.

Mehika je uspešno pridobila 12 milijard dolarjev prek predkapitaliziranih obveznic za krepitev državnega naftnega podjetja Pemex. Sekretariat za finance je potrdil pridobitev sredstev, ki so namenjena podpori podjetju.

Podjetje Precision Drilling je v drugem četrtletju zabeležilo nižji dobiček kot leto prej. Podobno se je dobiček indijske letalske družbe IndiGo v prvem četrtletju zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, prihodki pa so padli za skoraj 7,5 odstotka. Medletno je IndiGo poročal o 20,26-odstotnem padcu dobička v primerjavi z 2,729 milijarde rupij v enakem obdobju lani.

Naftna industrija Srbije (NIS) je v prvem polletju leta 2025 v zahtevnem makroekonomskem okolju izpolnila svoje cilje, da ohrani stabilnost na domačem trgu, zagotovi redno dobavo vseh vrst goriv in ohrani socialno stabilnost zaposlenih. Kljub izkazani izgubi na koncu prvega polletja so bili ti cilji doseženi.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je sodiščem in upnikom onemogočil zaseg prihodkov od prodaje venezuelske nafte, ki so shranjeni na računih ameriškega finančnega ministrstva. Namen ukrepa je zavarovati sredstva pred morebitnimi zahtevki upnikov, medtem ko Združene države Amerike krepijo nadzor nad strateškimi energetskimi viri te južnoameriške države. Odločitev Bele hiše prihaja le nekaj dni po dramatičnih dogodkih, ki so privedli do aretacije Nicolása Madura in njegovega prevoza v New York. Ta poteza je neposredna posledica prizadevanj Trumpove administracije, da po odstranitvi Madura prevzame popoln nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in zagotovi stabilno oskrbo ameriškega trga. Po navedbah uradnih virov je Washington že sklenil dogovore, ki predvidevajo dobavo od 30 do 50 milijonov sodčkov nafte ZDA. S podpisom ukaza je predsednik zagotovil, da ti ključni finančni tokovi ostanejo pod neposrednim nadzorom ameriške države in se ne porabijo za poplačilo starih dolgov venezuelskega režima. Kljub temu da operacija v Venezueli uživa določeno politično podporo v ZDA, so ukrepi sprožili razprave o pravnih vidikih poseganja v lastninske pravice in neodvisnost sodstva. Kritiki opozarjajo, da bi blokiranje sodnih postopkov za zaseg sredstev lahko pomenilo nevaren precedens, medtem ko administracija vztraja, da gre za nujne korake za obnovo venezuelske industrije in zaščito ameriških nacionalnih interesov. Zvezno sodišče v New Yorku bo medtem nadaljevalo postopek proti Maduru, ki se je že izrekel za nedolžnega.

Ameriški predsednik Donald Tramp je ostro kritiziral britanske davke na naftno industrijo v Severnem morju, saj meni, da so ti previsoki in »izgubljajo vsak smisel«. Poudaril je, da bi Velika Britanija morala znižati dajatve, s čimer bi spodbudila izkoriščanje bogatih naftnih virov, ki jih premore to območje.

Ameriški predsednik Donald Trump je od vodilnih predstavnikov naftne industrije zahteval vsaj 100 milijard dolarjev naložb v Venezuelo, vendar je naletel na previden odziv energetskih velikanov. Izvršni direktor družbe ExxonMobil Darren Woods je državo označil za trenutno neprimerno za investicije, kljub dejstvu, da Venezuela razpolaga z največjimi naftnimi rezervami na svetu. Trump je poskušal pomiriti skrbi direktorjev z zagotovilom, da bodo podjetja sodelovala neposredno z ameriško administracijo in ne z venezuelsko vlado. Predsednik Trump je ob tem podpisal izvršni ukaz, ki je namenjen zaščiti prihodkov od venezuelske nafte pred morebitnimi zasegi v sodnih postopkih. Ukaz določa, da bi kakršna koli zaplemba teh sredstev lahko ogrozila prizadevanja Združenih držav Amerike za zagotovitev gospodarske in politične stabilnosti v regiji. Dokument poudarja strateški pomen zaščite finančnih tokov za prihodnjo obnovo države pod ameriškim vplivom. Dogajanje sledi drastičnim političnim spremembam v Venezueli, ki so se začele z ameriško operacijo zajetja Nicolása Madura. Čeprav Bela hiša poskuša vzpostaviti nov trgovinski okvir, naftna podjetja opozarjajo na visoka tveganja zaradi nestabilnosti in pretekle zgodovine nacionalizacije premoženja v tej južnoameriški državi. Administracija kljub temu vztraja pri ambicioznih načrtih za popolno revitalizacijo venezuelskega energetskega sektorja.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o razglasitvi izrednih razmer, s katerimi želi zaščititi prihodke od prodaje venezuelske nafte na ameriških računih. Ukrep je bil sprejet z namenom preprečitve zasega teh sredstev s strani upnikov, ki terjajo poplačilo venezuelskega zunanjega dolga. Na ta način je Bela hiša vzpostavila pravni ščit nad sredstvi na računih finančnega ministrstva, kar zagotavlja, da denar ostane pod nadzorom ameriške administracije do nadaljnjega. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer je sledila petkovemu srečanju predsednika Trumpa z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Glavni cilj dekreta je spodbuditi ameriška podjetja k ponovnemu zagonu in krepitvi dejavnosti črpanja nafte na venezuelskem ozemlju. Z zavarovanjem prihodkov želi Washington ustvariti stabilnejše okolje za investitorje, ki so se do zdaj spopadali s tveganji zaradi nestabilnih političnih razmer in pravnih bitk glede lastništva nad finančnimi viri. Ta poteza je neposredno povezana s prejšnjimi odločitvami administracije, ki je podjetju Chevron že omogočila vrnitev na venezuelski trg. Gre za strateški premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom išče načine za zagotavljanje energetske neodvisnosti in hkrati ohranjanje vpliva v regiji. S temi ukrepi ZDA krepijo svojo vlogo pri upravljanju venezuelskih virov, medtem ko vlada v Caracasu pod vodstvom Nelsona Madura ostaja pod strogim nadzorom ameriških finančnih mehanizmov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je Venezuela začela z obsežnim izpuščanjem političnih zapornikov, kar je označil za neposredno posledico ameriških ukrepov proti dosedanjemu vodstvu države. Po uradnih navedbah je bilo po ugrabitvi Nicolása Madura s strani ameriških specialnih sil do sedaj na prostost izpuščenih najmanj 18 oseb. Trump je ob tem poudaril, da so ti koraki ključni za vzpostavitev novih diplomatskih odnosov med državama. Administracija v Washingtonu je hkrati uvedla izredne ukrepe za zaščito venezuelskih naftnih sredstev, ki jih upravlja ameriško finančno ministrstvo. Predsednik Trump je potrdil, da bodo ZDA za nedoločen čas prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte, pri čemer naj bi trenutna začasna vlada v Caracasu, ki jo sestavljajo nekdanji Madurovi zavezniki, s prehodno administracijo v celoti sodelovala. Zaradi nestabilnih razmer so Združene države Amerike pozvale svoje državljane, naj Venezuelo nemudoma zapustijo. Bela hiša je zaradi napredka pri izpuščanju zapornikov odpovedala načrtovano drugo vojaško operacijo in v Caracas napotila posebno ekipo, ki bo ocenila možnosti za ponovno odprtje diplomatskih predstavništev. Dogajanje sledi aretaciji Nicolása Madura, ki se je pred sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko operacija v ZDA uživa določeno podporo, pa so nekateri evropski voditelji, vključno s španskim premierjem Pedrom Sánchezom, dejanja obsodili kot nezakonit prevzem naravnih virov.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Medtem ko je Ina Grupa v prvem polletju povečala neto dobiček za 21 odstotkov na 54,3 milijona evrov, je Đuro Đaković grupacija v istem obdobju zabeležila dobiček pred obdavčitvijo v višini 5,2 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 170-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom.

Srbska naftna industrija (NIS) je podala Ministrstvu za finance Združenih držav Amerike novo zahtevo za izdajo posebne licence, ki bi omogočila nadaljevanje poslovanja tudi po 29. juliju. Takrat namreč poteče veljavnost prejšnje licence, izdane 26. junija, ki je odložila polno uveljavitev sankcij in zagotovila operativno delovanje podjetja.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Po uspešnem prevzemu Hess Corporation s strani Chevronsa v višini 53 milijard dolarjev, kljub prvotnemu poskusu blokade s strani ExxonMobila, sta se podjetji zdaj znašli kot partnerja pri upravljanju naftnih polj v Gvajani. Čeprav ExxonMobil nadaljuje z operacijami na teh poljih, je Chevron s tem strateškim prevzemom pridobil pomemben položaj in dolgoročne koristi v regiji.

Sindikat naftnih in plinskih delavcev je napovedal 48-urno splošno stavko v regiji Vaca Muerta, Argentina, kot odgovor na množična odpuščanja. Sindikat poroča o 1.200 neposrednih odpuščanjih in več kot 2.000 drugih prenehanjih zaposlitve, kljub rekordni proizvodnji nafte. Ta poteza delavcev je odraz zaskrbljenosti zaradi varnosti delovnih mest v ključnem energetskem sektorju države.

Naftni velikan Chevron je po pomembni razsodbi v Parizu, ki mu je omogočila dokončanje posla, prejel zeleno luč za 53 milijard dolarjev vreden prevzem podjetja Hess. Ta prevzem Chevronu omogoča dostop do enega največjih odkritij nafte v zadnjem desetletju. Chevron je v petek sporočil, da je prevzem Hessa zaključil kmalu po razsodbi Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu.

Delavci naftne industrije so v Hiši kulture v Tembladorju izrazili podporo kandidaturi Carlosa Requene za župana občine Libertador ter njegovi listi kandidatov za občinske svetnike. Dogodek, ki se je odvil pred številnimi zaposlenimi v PDVSA, je poudaril zavezanost naftnega sektorja k Requenovi kampanji.

Podjetji Chevron in Hess sta zabeležili rast delnic v predtrgovanju v New Yorku, potem ko je Mednarodna gospodarska zbornica (ICC) v Parizu zavrnila poskus Exxon Mobila, da bi blokiral prevzem Hessa s strani Chevrna, vreden 53 milijard dolarjev. Arbitražna komisija ICC je zavrgla trditev Exxon Mobila, da ima predkupno pravico pri tej transakciji, kar je Chevrnu omogočilo, da je prestopil zadnjo oviro za megaposel z Hessom.

Nekdanji uradniki vlade in sindikati so opozorili na pomembne gospodarske težave. José Luis Falero, nekdanji urugvajski minister za promet, je izrazil zaskrbljenost zaradi "nekoliko paraliziranih" javnih del, navajajoč primere nezačetih cestnih projektov s podpisanimi pogodbami in sporočil, da podjetja "pošiljajo ljudi na zavod za zaposlovanje". Medtem pa je argentinski naftni sindikat napovedal skupno stavko v regiji Vaca Muerta kot odgovor na 1.200 odpuščanj in zaustavitev dejavnosti. Marcelo Rucci, sekretar sindikata, je obsodil več kot tisoč odpuščanj in kritiziral vodstvo CGT. Vendar pa je novi predsednik urugvajske ATU, Jaime Romero Bonilla, napovedal usklajeno delo s prometnimi sindikati in poudaril odprtost za dialog.