Venezuelski stalni predstavnik pri Združenih narodih Samuel Moncada je na izredni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil nedavni ameriški vojaški poseg v Venezueli. Moncada je dejal, da je njegova država postala žrtev ameriške agresije predvsem zaradi svojih obsežnih naravnih virov. Dogodek, ki se je zgodil preteklo soboto, je označil za nezakonit oborožen napad in grobo kršitev Ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Predstavnik Venezuele je v svojem nagovoru poudaril, da ameriški napad nima nobene pravne podlage in predstavlja neposreden poseg v suverenost države. Po njegovih besedah gre za nadaljevanje pritiska na državo z namenom prevzema nadzora nad njenim naravnim bogastvom. Mednarodno skupnost je pozval k obsodbi tovrstnih dejanj, ki spodkopavajo temelje svetovnega miru in varnosti.

Letošnji dan preobremenitve Zemlje, ko so se porabili vsi naravni viri za leto 2025, je padel na četrtek. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je Avstrija svoj dan preobremenitve dosegla že 29. marca in se s tem uvršča med države z visoko porabo virov. Svetovno prebivalstvo prekomerno izkorišča obdelovalne površine, ribolovna območja in gozdove, kar je povzročilo izčrpanje razpoložljivih virov. Okoljske organizacije so predlagale rešitve.

Letošnji Dan ekološkega dolga (Earth Overshoot Day) je 24. julij, kar pomeni, da je človeštvo izčrpalo vse naravne vire za celotno leto. Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je opozorila, da človeštvo naravne vire troši za 80 odstotkov hitreje, kot jih Zemljini ekosistemi lahko obnovijo. To pomeni, da živimo, kot da bi imeli na voljo skoraj dva planeta. Slovenija je svoje naravne vire izčrpala še bistveno prej, že v začetku maja.

Cookovi otoki, pacifiška otoška država, so aktivno raziskovali možnost globokomorskega rudarjenja za pridobivanje baterijskih kovin, redkih zemelj in kritičnih mineralov. Raziskovalne ladje prečesavajo morje okoli otočja, da bi identificirale nahajališča teh dragocenih surovin. Cilj je izkoriščanje morskega dna za industrijsko rudarjenje.

Svetovno gospodarstvo je letos na ekološki dolg prišlo osem dni prej kot v letu 2024, kar pomeni, da smo porabili več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kljub temu, da je datum ekološkega dolga v zadnjem desetletju relativno stabilen, se ta premika vse bolj zgodaj vsako leto.

Azerbajdžan je med armensko okupacijo nezakonito izkoristil več kot 50 svojih mineralnih nahajališč, kar je povzročilo okoljske kršitve. Po navedbah namestnika ministra je bilo v tem obdobju neregulirano in okoljsko uničujoče izkoriščanih 52 od 167 azerbajdžanskih mineralnih nahajališč. Te dejavnosti so pustile znake škodljivega posega v naravne vire države.

Upokojeni brazilski general je vrhovnemu sodišču potrdil, da je pripravil dokument, ki je predvideval atentat na predsednika Lulo da Silvo, v okviru sodnega postopka proti bivšemu predsedniku Bolsonaru zaradi državnega udara. Medtem je predsednik Lula ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v brazilske strateške vire, kot sta litij in niobij, ki so v lasti brazilskega ljudstva.

Kanadska ministrica za industrijo, Mélanie Joly, je odobrila združitev kanadskega podjetja za naravne vire Teck Resources Ltd. in britanskega Anglo American PLC. Jolyjeva je v izjavi dejala, da bo združitev koristila Kanadi in jo označila za "pomembno zmago". Delničarji so načrt, ki je bil prvič napovedan septembra, potrdili že prejšnji teden.

Republikanski kongresnik z Aljaske, Nick Begich, je v intervjuju za Daily Caller News Foundation izpostavil, da je njegova država, bogata z viri, ključna za sprostitev ameriškega energetskega potenciala in povečanje energetske prevlade ZDA. Poudaril je, da ima Aljaska pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je uvedlo dovolnine za rabo vode, ki jih bodo morali imetniki vodnih dovoljenj plačevati od leta 2026. Po navedbah ministrstva naj bi ta ukrep odpravil dolgoletno neenakost med imetniki vodnih pravic. Poudarili so, da se cena vode za gospodinjstva ne bo spremenila. Nova ureditev naj bi zagotovila pravičnejšo obravnavo.

Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v nedeljo, 27. julija 2025, izpostavil ključno vlogo projektov petrokemične in rudarske industrije, ki jih izvaja Ministrstvo za nafto in mineralne vire. Poudaril je, da ti projekti prispevajo k maksimiranju dodane vrednosti naravnih in rudarskih virov Egipta, spodbujajo razvoj povezanih industrij, ustvarjajo nova delovna mesta in povečujejo donose za nacionalno gospodarstvo.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se na sodišču v New Yorku izrekla za nedolžna vseh obtožb. Sodnik je odredil, da se mora Maduro na sodišču zglasiti 17. marca za novo zaslišanje. V primeru obsodbe mu grozi doživljenjska zaporna kazen.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Kljub podpisu mirovnega sporazuma med Kongom in Ruando v Washingtonu, pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa, so se spopadi na vzhodu Konga okrepili. Sporazum naj bi sicer končal konflikt v vzhodnem Kongu in napetosti med državama.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svoje zdravje in energijo. Razkril je, da je oktobra opravil CT pregled in ne MRI, kot je bilo predhodno poročano.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa, je vložil dokumente za kandidaturo za kongresni sedež v New Yorku kot demokrat, s čimer želi zamenjati upokojenega Jerryja Nadlerja. Hkrati je demokratski zakonodajalec vložil tožbo, v kateri izpodbija odločitev o dodajanju imena Donalda Trumpa Kennedyjevemu centru.