V Luandi, glavnem mestu Angole, že drugi dan zapored potekajo plenjenja supermarketov, pri čemer je glavna tarča veriga Angomart. Množica se je zbrala v revnejšem predelu Comarca in napadla supermarket, kar je povzročilo zaporo ceste. Policija je morala posredovati in sprožiti opozorilne strele v zrak, da bi razgnala ljudi.

Avstralsko obalno mesto je soočeno z uničenjem, saj naj bi bili domovi prebivalcev odplaknjeni v ocean. Medtem se v Združenem kraljestvu vrstijo protesti in ogorčenje zaradi vladnih načrtov za namestitev migrantov v novozgrajena stanovanja in hotele. Prebivalci mest, kot sta Waterlooville in Southport, izražajo zaskrbljenost zaradi domnevnih 'tajnih' načrtov in morebitnega 'kaosa', ki bi ga lahko prinesli novi prihodi, še posebej po preteklih nemirih na migrantskih lokacijah.

V Los Angelesu je v množico ljudi, ki so protestirali proti iranski vladi, zapeljal tovornjak, pri čemer je bilo po prvih poročilih poškodovanih več oseb. Incident se je zgodil v predelu Westwood, kjer so se zbrani solidarno odzvali na aktualne nemire v Iranu. Lokalne oblasti in medijska hiša KNBC poročajo, da je vozilo vdrlo neposredno med demonstrante, ki so izražali nasprotovanje islamskemu režimu v Teheranu. Policija v Los Angelesu primera še ni uradno okvalificirala kot namerno dejanje, vendar so videoposnetki s prizorišča sprožili precejšnje razburjenje v javnosti. Reševalne službe so na kraju dogodka oskrbele poškodovance, medtem ko so preiskovalci začeli zbirati dokaze o okoliščinah trčenja. Protesti v Združenih državah Amerike so se okrepili kot odgovor na zaostrene razmere v samem Iranu, kjer so se prvotni protesti zaradi gospodarske krize sprevrgli v širši upor proti političnemu vodstvu. Dogodek odraža visoko stopnjo napetosti med iransko diasporo v tujini in podporniki trenutne oblasti v Iranu. Varnostni organi v Kaliforniji so po incidentu povečali prisotnost na območjih večjih zbiranj, da bi preprečili morebitne nove napade ali spopade med nasprotnimi stranmi. Identiteta voznika in motivi za dejanje za zdaj ostajajo predmet tekoče preiskave.

Španski otok Majorca se spopada z naraščajočo krizo, saj domačini trdijo, da je otok preobremenjen s turisti. Prebivalci opozarjajo na prekomerno število obiskovalcev in nekateri celo grozijo z izselitvijo. Protituristične skupine poudarjajo, da "ne potrebujejo več turistov" in napovedujejo "poletje kaosa", saj menijo, da so turisti glavni problem otoka.

Sukladno novim informacijama, sukob između skupina FPI i PWI-LS u Pemalangu, koji se dogodio 22. srpnja 2015., potaknut je pokušajem sprječavanja dolaska Habiba Rizieqa. Iako je bilo prethodnog dogovora, sukob je eskalirao, pri čemu se obje strane međusobno optužuju za iniciranje napada. Lokalna uprava za građansko jedinstvo i politiku (Kesbangpol) pokrajine Jateng nije uspjela posredovati u sukobu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da se namerava z milijarderjem Elonom Muskom pogovoriti o možnosti ponovne vzpostavitve dostopa do interneta v Iranu. Iranske oblasti so namreč zaradi trajajočih nemirov in protestov v državi prekinile spletne povezave, s čimer so omejile pretok informacij in komunikacijo med prebivalstvom. Trumpova napoved nakazuje na morebitno uporabo Muskove satelitske tehnologije Starlink za obid državne cenzure. Načrtovano sodelovanje med Belo hišo in najbogatejšim človekom na svetu odraža tesne vezi, ki sta jih Trump in Musk stkala v zadnjem obdobju. Predsednik je poudaril, da je Musk izjemno sposoben pri reševanju tovrstnih tehničnih izzivov, kar bi lahko pomenilo nov pristop ameriške diplomacije pri podpori opozicijskim gibanjem v avtokratskih režimih. Uradni Teheran se na te napovedi še ni odzval, vendar je v preteklosti podobne poskuse označil za kršitev suverenosti. Ta poteza prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Teheranom, hkrati pa utrjuje Muskovo vlogo kot ključnega strateškega partnerja ameriške administracije. Trump je s to izjavo jasno nakazal, da bo njegova zunanja politika v veliki meri slonela na tehnološki premoči ameriških zasebnih podjetij, s čimer želi neposredno vplivati na dogajanje znotraj iranskih meja.

Velika Britanija se sooča z zaskrbljenostjo zaradi možnosti novih poletnih nemirov, leto dni po izgredih v Southportu. V zadnjem tednu so izbruhnili protimigrantski protesti v severovzhodnem Londonu, kar je privedlo do aretacije 16 oseb in poškodovanja osmih policistov. Nadaljnji protest je napovedan za 27. julij, kar dodatno zaostruje napetosti v državi.

Iranska vlada je v odziv na dvanajstdnevne množične proteste in nemire v državi razglasila tridnevno državno žalovanje za žrtvami, ki so jih oblasti označile za mučence. Ukrep, ki se je začel izvajati 12. januarja 2026, je potrdil iranski predsednik Masud Pezeškian, o dogodku pa so sprva poročali iranski državni mediji in tiskovna agencija Reuters. Po navedbah državne radiotelevizije IRIB se bo predsednik Pezeškian osebno udeležil spominskih slovesnosti. Odločitev o žalovanju prihaja po obdobju intenzivnih uličnih nemirov, ki so terjali številna življenja, čeprav uradni Teheran uporablja terminologijo, ki poudarja žrtvovanje za državo, namesto da bi neposredno naslovil vzroke nezadovoljstva demonstrantov. Situacija v državi ostaja napeta, saj razglasitev žalovanja sovpada s prizadevanji vlade, da bi stabilizirala razmere po dveh tednih vsesplošnih demonstracij. Mednarodni opazovalci in tiskovne agencije, vključno z Al Jazeero, dogajanje interpretirajo kot poskus oblasti, da bi zmanjšale napetosti in konsolidirale javno mnenje po obdobju nasilnih spopadov na ulicah iranskih mest.

V romunski občini Lungulețu, znani po pridelavi krompirja in zelja, so izbruhnili protesti zaradi prepovedi namakanja poljščin z vodo iz reke Dâmbovița in celo vodnjakov. Veolia, lastnica podjetja Apa Nova, ki trdi, da kmetje nezakonito črpajo njeno vodo, je sprožila spor, zaradi katerega so jandarmi aretirali kmeta, ki je namakal zelje. Nekdanji minister za kmetijstvo je dejanje oblasti označil za pretirano, saj so kmetom omejevali dostop do vode v času suše, kar bi lahko privedlo do socialnih nemirov, podobnih tistim v Cochabambi v Boliviji, kjer je privatizacija vode sprožila množične proteste.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

V kraju Neustadt an der Weinstraße so prebivalci slišali sumljive zvoke iz kleti svoje hiše. Ob prihodu policije se je izkazalo, da ni šlo za vlomilca, temveč za parklja, ki je povzročil strah in paniko. Dogodek je poudaril, kako lahko nepričakovane situacije privedejo do napačnih domnev.

Nekdanji guverner Džakarte, Anies Baswedan, je obiskal dom žalujočih Affana Kurniawana, voznika ojek online, ki je umrl v nesreči. Baswedan se je udeležil molitve in pogreba na pokopališču Karet Bivak v osrednji Džakarti. Mati preminulega je dejala, da njen sin ni sodeloval na demonstracijah.

Županja Utrechta Sharon Dijksma se je v četrtek zvečer pred mestno hišo zapletla v pretep s pro-palestinskimi demonstranti, potem ko je poskušala pospremiti skupino iz sejemske dvorane. Nemiri so izbruhnili po glasovanju o bojkotu izraelskih izdelkov in organizacij. Županjo so morali na koncu odpeljati varnostniki, potem ko je bila tarča vzklikov in žalitev, nekateri viri pa poročajo, da je bila udeležena tudi v fizični obračun.

Protesti, imenovani 'Dobre težave', so se odvijali v četrtek po Združenih državah Amerike, vključno s Severnim Teksasom in zvezno državo Maine. Demonstracije so potekale v spomin na zapuščino pokojnega kongresnika Johna Lewisa, borca za državljanske in človekove pravice. Udeleženci so se zbrali v mestih, kot so Freeport, Calais in Houlton, da bi počastili njegovo delo in se zavzeli za nadaljevanje boja proti političnim nemirom.

Kemi Badenoch, vodja Konservativne stranke, je po letu dni vodenja napovedala preureditev svoje ekipe. V opoziciji stranka še vedno išče svoje mesto v britanski politiki, prizadevajoč si ostati relevantna kljub slabim rezultatom v anketah. Medtem je vodja laburistov Sir Keir Starmer izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovitev poletnih nemirov, pri čemer je poudaril nujnost popravila 'krhke' socialne strukture Velike Britanije, še posebej ob protestih pred hoteli, ki gostijo prosilce za azil.

23. julija 1967 so se v Detroitu začeli petdnevni smrtonosni nemiri, potem ko je jutranja policijska racija v nelicenciranem baru privedla do spopada z lokalnimi prebivalci. Dogodek je zaznamoval začetek enega najhujših državljanskih nemirov v zgodovini Združenih držav Amerike.

Downing Street opozarja na razpadanje socialnega tkiva Združenega kraljestva in nevarnost ponovitve lanskih nemirov. Sir Keir Starmer, vodja laburistov, je pozval ministre k nujnemu ukrepanju, da bi preprečili ponovitev poletnih nemirov. Medtem ko vlada išče rešitve za migrantsko krizo, je Nigel Farage izjavil, da je država blizu 'državljanske neposlušnosti'.

Mejna policija je v Nablusu aretirala osumljenca, ki je bil posnet, kako meče kamenje na varnostne sile. V ZDA so policisti aretirali 19-letnika, ki naj bi bil vpleten v zabod v East Bayu leta 2024.

Mozambiške oblasti nameravajo preganjati glavnega opozicijskega vodjo države, Venancia Mondlanea, zaradi državljanskih nemirov, ki so izbruhnili po spornih volitvah lani. To izhaja iz dokumenta, ki so ga tožilci predali Mondlaneu.

Španski premier Pedro Sánchez se je znašel pod vse večjim notranjim pritiskom, da bi sprejel strožjo migracijsko politiko. V času, ko Evropa zaostruje svoj diskurz o migracijah, v Španiji naraščajo protesti proti priseljevanju, javno mnenje pa se vse bolj nagiba v desno. Visoke številke prošenj za azil so migracije ponovno postavile na špansko politično agendo, s čimer se je Sánchez znašel v položaju, ko je "glas iz množice" v primerjavi z ostalimi evropskimi voditelji, ki se odzivajo na naraščajoče skrbi svojih državljanov.