V Luandi, glavnem mestu Angole, že drugi dan zapored potekajo plenjenja supermarketov, pri čemer je glavna tarča veriga Angomart. Množica se je zbrala v revnejšem predelu Comarca in napadla supermarket, kar je povzročilo zaporo ceste. Policija je morala posredovati in sprožiti opozorilne strele v zrak, da bi razgnala ljudi.

Avstralsko obalno mesto je soočeno z uničenjem, saj naj bi bili domovi prebivalcev odplaknjeni v ocean. Medtem se v Združenem kraljestvu vrstijo protesti in ogorčenje zaradi vladnih načrtov za namestitev migrantov v novozgrajena stanovanja in hotele. Prebivalci mest, kot sta Waterlooville in Southport, izražajo zaskrbljenost zaradi domnevnih 'tajnih' načrtov in morebitnega 'kaosa', ki bi ga lahko prinesli novi prihodi, še posebej po preteklih nemirih na migrantskih lokacijah.

Španski otok Majorca se spopada z naraščajočo krizo, saj domačini trdijo, da je otok preobremenjen s turisti. Prebivalci opozarjajo na prekomerno število obiskovalcev in nekateri celo grozijo z izselitvijo. Protituristične skupine poudarjajo, da "ne potrebujejo več turistov" in napovedujejo "poletje kaosa", saj menijo, da so turisti glavni problem otoka.

Sukladno novim informacijama, sukob između skupina FPI i PWI-LS u Pemalangu, koji se dogodio 22. srpnja 2015., potaknut je pokušajem sprječavanja dolaska Habiba Rizieqa. Iako je bilo prethodnog dogovora, sukob je eskalirao, pri čemu se obje strane međusobno optužuju za iniciranje napada. Lokalna uprava za građansko jedinstvo i politiku (Kesbangpol) pokrajine Jateng nije uspjela posredovati u sukobu.

Več tisoč ljudi se je v Londonu, Parizu in Carigradu zbralo na solidarnostnih shodih v podporo protestnikom v Iranu, ki se od konca lanskega decembra spopadajo z nasilnim zatiranjem s strani državnih varnostnih sil. V Londonu so se demonstracije pričele pred iranskim veleposlaništvom in se kasneje preselile pred rezidenco britanskega predsednika vlade na Downing Streetu, kjer so zbrani izražali nasprotovanje islamski republiki. Protestno gibanje, ki so ga 28. decembra v Teheranu sprožili trgovci zaradi visokih življenjskih stroškov in padca vrednosti domače valute, se je hitro razširilo v številna druga mesta po državi. Demonstranti zdaj odkrito pozivajo h koncu političnega sistema, ki je bil v Iranu vzpostavljen po revoluciji leta 1979, ter zahtevajo korenite družbene in politične spremembe. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so iranske oblasti na nemire odgovorile s silo, kar je povzročilo žrtve med civilisti. Shodi v evropskih prestolnicah služijo kot sredstvo za osveščanje o kršitvah človekovih pravic in kot oblika pritiska na zahodne vlade, da zavzamejo ostrejše stališče do dejanj teheranskega režima.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Velika Britanija se sooča z zaskrbljenostjo zaradi možnosti novih poletnih nemirov, leto dni po izgredih v Southportu. V zadnjem tednu so izbruhnili protimigrantski protesti v severovzhodnem Londonu, kar je privedlo do aretacije 16 oseb in poškodovanja osmih policistov. Nadaljnji protest je napovedan za 27. julij, kar dodatno zaostruje napetosti v državi.

V romunski občini Lungulețu, znani po pridelavi krompirja in zelja, so izbruhnili protesti zaradi prepovedi namakanja poljščin z vodo iz reke Dâmbovița in celo vodnjakov. Veolia, lastnica podjetja Apa Nova, ki trdi, da kmetje nezakonito črpajo njeno vodo, je sprožila spor, zaradi katerega so jandarmi aretirali kmeta, ki je namakal zelje. Nekdanji minister za kmetijstvo je dejanje oblasti označil za pretirano, saj so kmetom omejevali dostop do vode v času suše, kar bi lahko privedlo do socialnih nemirov, podobnih tistim v Cochabambi v Boliviji, kjer je privatizacija vode sprožila množične proteste.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V kraju Neustadt an der Weinstraße so prebivalci slišali sumljive zvoke iz kleti svoje hiše. Ob prihodu policije se je izkazalo, da ni šlo za vlomilca, temveč za parklja, ki je povzročil strah in paniko. Dogodek je poudaril, kako lahko nepričakovane situacije privedejo do napačnih domnev.

Nekdanji guverner Džakarte, Anies Baswedan, je obiskal dom žalujočih Affana Kurniawana, voznika ojek online, ki je umrl v nesreči. Baswedan se je udeležil molitve in pogreba na pokopališču Karet Bivak v osrednji Džakarti. Mati preminulega je dejala, da njen sin ni sodeloval na demonstracijah.

Županja Utrechta Sharon Dijksma se je v četrtek zvečer pred mestno hišo zapletla v pretep s pro-palestinskimi demonstranti, potem ko je poskušala pospremiti skupino iz sejemske dvorane. Nemiri so izbruhnili po glasovanju o bojkotu izraelskih izdelkov in organizacij. Županjo so morali na koncu odpeljati varnostniki, potem ko je bila tarča vzklikov in žalitev, nekateri viri pa poročajo, da je bila udeležena tudi v fizični obračun.

Protesti, imenovani 'Dobre težave', so se odvijali v četrtek po Združenih državah Amerike, vključno s Severnim Teksasom in zvezno državo Maine. Demonstracije so potekale v spomin na zapuščino pokojnega kongresnika Johna Lewisa, borca za državljanske in človekove pravice. Udeleženci so se zbrali v mestih, kot so Freeport, Calais in Houlton, da bi počastili njegovo delo in se zavzeli za nadaljevanje boja proti političnim nemirom.

Iranski poslanci so se v nedeljo sestali na izrednem zasedanju, da bi razpravljali o vse močnejših protestih, ki pretresajo državo. Med zasedanjem parlamenta, v katerem prevladujejo konservativne struje, so zakonodajalci v enem trenutku celo pritekli v ospredje dvorane in glasno vzklikali gesla proti Združenim državam Amerike. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer se oblasti spopadajo z največjim valom ljudskega nezadovoljstva v zadnjih letih. Zasedanje je potekalo v senci nasilnih spopadov med varnostnimi silami in protestniki po vsej državi. Poslanci so s svojimi dejanji, predvsem s skandiranjem gesla »Smrt Ameriki«, ponovno poudarili stališče uradnega Teherana, ki za spodbujanje nemirov krivi tuje sile. S tem so se izognili naslavljanju notranjih vzrokov za ogorčenje prebivalstva, ki so sprva vzplamteli zaradi strogih pravil oblačenja in smrti mlade ženske v priporu. Kljub poskusom parlamenta, da bi s takšnimi dejanji pokazal enotnost in lojalnost vrhovnemu voditelju, razmere na ulicah ostajajo kritične. Po navedbah neodvisnih opazovalcev se protesti nadaljujejo v številnih mestih, pri čemer se zahteve protestnikov širijo od državljanskih svoboščin do popolne menjave režima. Odziv zakonodajne veje oblasti za zdaj ne kaže na pripravljenost za dialog s protestniki, temveč na utrjevanje represivnih stališč.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Kemi Badenoch, vodja Konservativne stranke, je po letu dni vodenja napovedala preureditev svoje ekipe. V opoziciji stranka še vedno išče svoje mesto v britanski politiki, prizadevajoč si ostati relevantna kljub slabim rezultatom v anketah. Medtem je vodja laburistov Sir Keir Starmer izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovitev poletnih nemirov, pri čemer je poudaril nujnost popravila 'krhke' socialne strukture Velike Britanije, še posebej ob protestih pred hoteli, ki gostijo prosilce za azil.

23. julija 1967 so se v Detroitu začeli petdnevni smrtonosni nemiri, potem ko je jutranja policijska racija v nelicenciranem baru privedla do spopada z lokalnimi prebivalci. Dogodek je zaznamoval začetek enega najhujših državljanskih nemirov v zgodovini Združenih držav Amerike.

Downing Street opozarja na razpadanje socialnega tkiva Združenega kraljestva in nevarnost ponovitve lanskih nemirov. Sir Keir Starmer, vodja laburistov, je pozval ministre k nujnemu ukrepanju, da bi preprečili ponovitev poletnih nemirov. Medtem ko vlada išče rešitve za migrantsko krizo, je Nigel Farage izjavil, da je država blizu 'državljanske neposlušnosti'.

Mejna policija je v Nablusu aretirala osumljenca, ki je bil posnet, kako meče kamenje na varnostne sile. V ZDA so policisti aretirali 19-letnika, ki naj bi bil vpleten v zabod v East Bayu leta 2024.

Mozambiške oblasti nameravajo preganjati glavnega opozicijskega vodjo države, Venancia Mondlanea, zaradi državljanskih nemirov, ki so izbruhnili po spornih volitvah lani. To izhaja iz dokumenta, ki so ga tožilci predali Mondlaneu.