Britanska javna radiotelevizija BBC je svojim zaposlenim izdala navodilo, naj se pri poročanju o nedavni aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura izogibajo besedi ugrabitev. Po navedbah kolumnista časnika Guardian Owna Jonesa, ki se sklicuje na pridobljeno notranje dopisovanje, uredništvo predlaga uporabo nevtralnejših izrazov, kot sta zajetje ali pridržanje. Jones je takšno usmeritev označil za orwellovsko, saj naj bi po njegovem mnenju šlo za poskus ublažitve dejanj Združenih držav Amerike. Novica o internem dopisu je sprožila razprave o novinarski neodvisnosti in vplivu politike na terminologijo v osrednjih svetovnih medijih. BBC se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstna navodila v velikih medijskih hišah pogosta praksa za zagotavljanje nepristranskosti. V tem primeru kritiki opozarjajo, da gre za vprašanje legitimnosti ameriške operacije na tujem ozemlju, kar dodatno zaostruje odnose med Londonom in Caracasom.

Na spletu se je pojavila napačna novica, ki je namigovala na smrt Felixa Baumgartnerja. Članek z naslovom 'Felix Baumgartner je mrtev' se je izkazal za lažnega, kar potrjujejo tudi drugi prispevki, ki so se osredotočili na njegovo življenje in kariero. Spletna stran, ki je objavila lažno novico, je bila vir dezinformacij, medtem ko drugi mediji niso poročali o njegovi smrti.

Med izraelskim reidom v Ramali na Zahodnem bregu je bilo ranjenih najmanj 27 Palestincev, pri čemer je eden od ranjenih 13-letnik v kritičnem stanju. Izraelska vojska je sporočila, da je ciljala menjalnice, ki so prenašale denar za Hamasove teroristične aktivnosti. Palestinska uprava je obsodila izraelske operacije, ki naj bi izvajale pritisk na Palestince, da zapustijo svojo zemljo. V Izraelu so potekali protesti, kjer so Izraelci blokirali ceste in zahtevali izpustitev talcev ter konec vojne v Gazi.

Dokumenti, ki jih je objavil nadzorni odbor ameriškega predstavniškega doma, razkrivajo, da je Jeffrey Epstein, kljub obsodbi leta 2008 zaradi spolne zlorabe mladoletnice, ohranil stike z vplivnimi poslovneži, novinarji, akademiki in politiki. Elektronska sporočila kažejo, da njegova mreža bogatih prijateljev ni izgubila želje po ohranjanju povezave z njim.

Ameriška novinarka in profesorica Nikole Hannah-Jones, znana po svojem zavračanju objektivnosti v novinarstvu, je ponovno povzročila buren odziv javnosti s prispevkom v časniku The New York Times. V svojem zadnjem besedilu je avtorica izrazila pohvalo Assati Shakur, nekdanji pripadnici revolucionarne skupine iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bila obsojena zaradi umora policista. Hannah-Jones, ki je sicer prejemnica Pulitzerjeve nagrade za projekt 1619, ostaja ena najbolj kontroverznih osebnosti v ameriškem medijskem prostoru, saj njeni kritiki opozarjajo na nenehno potvarjanje zgodovinskih dejstev. Kritiki, med katerimi sta tudi pravni strokovnjak Jonathan Turley in številni zgodovinarji, avtorici očitajo, da novinarstvo uporablja predvsem kot sredstvo za aktivizem. Njen pretekli projekt 1619, ki je suženjstvo postavil v samo središče ameriške neodvisnosti, je bil tarča številnih strokovnih kritik zaradi zgodovinskih netočnosti, a je kljub temu prejel visoka stanovska priznanja. Najnovejši prispevek o Shakurjevi po mnenju kritikov ponovno dokazuje, da osrednji ameriški mediji, vključno s časnikom The New York Times, dopuščajo širjenje ideološko obarvanih interpretacij zgodovine, ki mejijo na teorije zarote proti policiji.

Valerie Zink, novinarka, ki je osem let delala za Reuters, je odstopila s svojega položaja, ker meni, da je agencija soodgovorna za širjenje izraelske propagande in s tem prispeva k smrti novinarjev v Gazi. Zinkova je obtožila zahodne medije, vključno z Reutersom, da ponavljajo "genocidne laži Izraela" in s tem omogočajo nadaljnje nasilje. Njena odločitev je bila objavljena na družbenih omrežjih, kjer je prejela podporo.

Valerie Zink je javno odstopila s položaja novinarke pri Reutersu in obtožila zahodne medije, da podpirajo izraelsko propagando in prispevajo k smrti številnih novinarjev. Hkrati so italijanski novinarji kritizirani, ker naj bi ponavljali izraelsko propagando, s čimer naj bi izdali Gazo, ubite kolege in svobodno informiranje. Nekateri italijanski novinarji naj bi na družbenih omrežjih novinarje, ki so bili ubiti s strani izraelske vojske, označevali za teroriste ali podpornike teroristov Hamasa.

Članki poročajo o različnih vidikih konflikta v Gazi in njegovem vplivu na novinarje. Johnmenadue.com poroča o ogorčenju zaradi domnevnega sistematičnega izraelskega ubijanja novinarjev, pri čemer navaja uboje, vključno z novinarjem Al Jazeere. Etcetera.se poroča, da novinarji švedskega časopisa Dagens Nyheter (DN), ki so podpisali poziv v podporo Gazi, ne smejo več poročati o konfliktu ali s tem povezanih temah. BraveNewEurope.com poudarja pogum novinarjev v Gazi, ki kljub nevarnosti nadaljujejo z delom in opisujejo razmere kot holokavst, ki ga vodi "sionistični nacizem".