Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedavnem nagovoru ostro opozoril, da bi morebitno ogrožanje suverenosti evropskih zaveznic sprožilo odzive in posledice brez primerjave v zgodovini. Njegove izjave odražajo zaostreno varnostno situacijo v Evropi in potrebo po enotnem odgovoru na zunanje grožnje, s katerimi se spopadajo države članice Evropske unije in zveze NATO. Macron je poudaril, da varnostna arhitektura celine temelji na spoštovanju meja in integriteti vseh suverenih držav. Po njegovih besedah bi vsakršen poskus destabilizacije ali neposrednega napada na katero koli zaveznico pomenil neposreden napad na celotno evropsko skupnost, kar bi zahtevalo odločne in neprecedenčne ukrepe na vojaški, politični in gospodarski ravni. Francoski voditelj je ob tem pozval k hitrejšemu razvoju evropskih obrambnih zmogljivosti in večji strateški avtonomiji. Opozorilo je namenjeno predvsem odvračanju morebitnih agresorjev, saj Macron meni, da morajo biti posledice kršenja mednarodnega prava in suverenosti jasno vnaprej opredeljene kot neznosne za napadalca.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Združene države Amerike naj bi se odločile za zmanjšanje števila svojih vojakov v Nemčiji, kar je sprožilo zaskrbljenost in "alarm" v Berlinu. To potezo so mediji opisali kot prelomno, saj se je nazadnje zgodila na začetku hladne vojne. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je po srečanju z ameriškim kolegom Peteom Hegsethom v Washingtonu izrazil pesimizem glede dogovora.

Ukrajinski parlament je v sredo, 14. januarja, po predlogu predsednika Volodimirja Zelenskega potrdil Mihajla Fedorova na položaj novega ministra za obrambo. Fedorov, ki je pred tem opravljal funkcijo podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo, je bil izvoljen v drugem poskusu glasovanja. Odločitev je podprlo 277 poslancev, kar je preseglo zahtevano mejo 226 glasov, potem ko dan prej parlamentu ni uspelo zbrati zadostne podpore. Zamenjava v vrhu obrambnega ministrstva prihaja v času strateških kadrovskih premikov znotraj ukrajinske vlade. Fedorov velja za enega ključnih akterjev pri tehnološki modernizaciji države, zlasti na področju digitalizacije javnih storitev in razvoja vojaške tehnologije. Njegovo imenovanje nakazuje na nadaljnjo usmeritev Ukrajine v tehnološko napredno vojskovanje in krepitev obrambnih zmogljivosti skozi inovacije. Postopek v Vrhovni radi je zaznamovalo poročanje poslanca Jaroslava Železnjaka, ki je prek družbenih omrežij prvi obvestil javnost o izidu glasovanja. Fedorov prevzema vodenje resorja v kritičnem obdobju za državo, kjer bo njegova glavna naloga upravljanje logistike, nabav in nadaljnje modernizacije obrambnih sil v okviru trajajočih vojaških operacij.

Na Floridi vsaj 15 univerz tiho sodeluje z ameriško agencijo za priseljevanje in carino (ICE), vendar so podrobnosti o tem partnerstvu večinoma skrite. To je sprožilo kritike, da država, ki jo vodi guverner DeSantis, skriva ključne informacije. Medtem se na Tajvanu odpoved ponovnemu glasovanju o odpoklicu ocenjuje kot dejavnik, ki bi lahko otežil prizadevanja vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za povečanje obrambne porabe, še posebej ob njeni manjšini v zakonodajnem telesu.

Skupina ameriških kongresnikov iz obeh strank je vložila predlog zakona, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu preprečil uporabo vojaških sredstev za napad ali invazijo na katero koli državo članico zveze Nato ali njihova ozemlja. Pobuda je nastala predvsem kot odziv na Trumpove javno izražene težnje po priključitvi oziroma prevzemu lastništva nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje pod suverenostjo Danske. Zakonodaja izrecno prepoveduje uporabo zveznih sredstev in vojaškega osebja za tovrstne posege v suverenost zaveznic. Istočasno so senatorji predstavili še en zakonski predlog, ki bi prepovedal poimenovanje ali preimenovanje zveznih zgradb, zemljišč in drugih državnih nepremičnin po aktualnem predsedniku. Ta poteza je usmerjena proti domnevnim prizadevanjem Donalda Trumpa, da bi svoje osebno ime oziroma blagovno znamko povezal z državnimi institucijami. Zagovorniki zakona trdijo, da morajo zvezni objekti ostati nevtralni in niso namenjeni promociji trenutnih političnih voditeljev. Omenjeni zakonski pobudi odražata naraščajočo zaskrbljenost v zakonodajni veji oblasti glede zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih usmeritev Bele hiše. Z omejevanjem financiranja vojaških operacij proti Natovim zaveznicam želijo kongresniki zaščititi mednarodni ugled Združenih držav Amerike in stabilnost severnoatlantskega zavezništva, hkrati pa ohraniti jasna ločila med državnimi simboli in zasebnimi interesi predsednika.

Donald Trump, kljub obljubam o končanju 'neskončnih vojn', nadaljuje in celo stopnjuje geopolitično konfrontacijsko politiko svojih predhodnikov. ZDA se pripravljajo na morebitno vojno s Kitajsko, medtem ko se posredna vojna z Rusijo nadaljuje z novim programom oboroževanja Ukrajine, ki se izvaja prek Evrope. Hkrati nemški obrambni minister Boris Pistorius poziva proizvajalce orožja, naj ne ovirajo oboroževanja Evrope in povečajo proizvodnjo v skladu z naraščajočimi vojaškimi izdatki.

Japonska je izdala svojo Belo knjigo o obrambi za leto 2025, v kateri opozarja na najhujše varnostne razmere v povojnem obdobju, saj se sooča z naraščajočimi grožnjami s strani Kitajske, Severne Koreje in Rusije. Dokument opisuje obsežno strategijo za okrepitev obrambne drže države kot odgovor na naraščajočo nestabilnost. Severna Koreja je izjavila, da nova japonska obrambna politika kaže, da država želi postati velika vojaška sila, s čimer je utemeljila svoj jedrski program. Uradnik zunanjega ministrstva Severne Koreje je japonsko belo knjigo označil za »vojni scenarij za uresničitev njenih ambicij po ponovni invaziji od A do Ž«.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.

Francija je na zadnjem vrhu t. i. koalicije voljnih sprožila diplomatski spor z zahtevo, da Ukrajina posojilo Evropske unije v višini 90 milijard evrov uporabi izključno za nakup orožja pri evropskih proizvajalcih. Pariz s tem aktivno poskuša preprečiti Kijevu nakupe vojaške opreme v Združenih državah Amerike, kar po poročanju britanskega časnika Telegraph povzroča resne težave ukrajinskim obrambnim načrtom. Razhajanja med evropskimi voditelji so nastala ob pripravi novega načrta pomoči, ki ga je predlagala Evropska komisija. Francoska stran vztraja pri zaščiti lastne in širše evropske obrambne industrije, saj meni, da bi morala finančna sredstva Unije ostati znotraj njenih meja. Po navedbah nekaterih diplomatov Pariz trdi, da so bili njihovi interesi v ključnih vprašanjih spregledani, medtem ko predlagani pogoji Evropske komisije po njihovem mnenju preveč odpirajo vrata tretjim državam. Ta poteza je povzročila napetosti znotraj bloka, saj številne članice poudarjajo, da Ukrajina potrebuje nujno oskrbo z orožjem, ki ga evropska industrija trenutno ne more zagotoviti v zadostnih količinah. Strokovnjaki opozarjajo, da bi francoska blokada lahko znatno upočasnila dobavo kritične opreme Kijevu, ki se v veliki meri zanaša prav na ameriško tehnologijo in zaloge. Spor poudarja dolgotrajen razkol med vizijo evropske strateške avtonomije, ki jo zagovarja predsednik Macron, in neposrednimi varnostnimi potrebami vzhodnoevropskih zaveznic, ki podpirajo čim hitrejšo oborožitev Ukrajine ne glede na izvor vojaške tehnike.

Senatni odbor za oborožene sile ZDA je objavil osnutek zakona o obrambni politiki za leto 2026, ki predvideva znatno povečanje porabe za letalske in vesoljske sile, presegajoč njune prvotne zahteve. Hkrati je predsednik Donald Trump imenoval nova podnačelnika za letalske in vesoljske sile, kar je del njegove širše obrambne agende po odpustitvi prejšnjih uradnikov.

Nemški obrambni minister in generalni inšpektor sta med obiskom enot izjavila, da posodobljen koncept usposabljanja poteka, vendar je pred njimi še veliko dela. Poudarili so, da obvezna vojaška služba ni samoumevna in da je treba sistem posodobiti ter ga narediti »sodobnega«.

Nemška vlada je v sredo sprejela osnutek zakona, katerega cilj je pospešiti obrambna naročila in gradnjo vojaških baz. To je del širših prizadevanj za boljšo obrambo sebe in zaveznikov, predvsem zaradi bolj asertivne Rusije.

Nemčija načrtuje krepitev svoje vojske z vključevanjem več prostovoljcev, predvsem 18-letnikov. Do leta 2031 naj bi v vojski zaposlili do 40.000 novih prostovoljcev letno, s ciljem ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Financial Times poroča, da bo nemška vlada konec avgusta predstavila osnutek zakona za krepitev obrambne sposobnosti države. V tekočem letu ministrstvo za obrambo načrtuje vpoklic 15.000 prostovoljcev.

Predsednik Volodymyr Zelenskyy se je srečal z vodji ukrajinskih veleposlaništev, kjer so bile glavne prioritete orožje, sankcije in integracija z EU ter Natom. Hkrati je generalni sekretar Nata Mark Rutte na 29. srečanju Kontaktne skupine za obrambo Ukrajine potrdil, da so razpravljali o nakupu ameriške vojaške opreme za Ukrajino in da se bo sodelovanje na tem področju nadaljevalo.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Madžarski minister za evropske zadeve Bóka János je v oddaji Vasárnapi Újság na radiu Kossuth izrazil zaskrbljenost glede proračuna Evropske unije, ki naj bi Ukrajini v naslednjih sedmih letih namenil skoraj 370 milijard evrov. Po njegovem mnenju se novi proračun, namesto na izboljšanje konkurenčnosti, preveč osredotoča na izdatke za evropsko obrambno politiko in industrijo, kar je označil kot prokrajinski proračun Evropske komisije.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.