Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Združene države Amerike naj bi se odločile za zmanjšanje števila svojih vojakov v Nemčiji, kar je sprožilo zaskrbljenost in "alarm" v Berlinu. To potezo so mediji opisali kot prelomno, saj se je nazadnje zgodila na začetku hladne vojne. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je po srečanju z ameriškim kolegom Peteom Hegsethom v Washingtonu izrazil pesimizem glede dogovora.

Na Floridi vsaj 15 univerz tiho sodeluje z ameriško agencijo za priseljevanje in carino (ICE), vendar so podrobnosti o tem partnerstvu večinoma skrite. To je sprožilo kritike, da država, ki jo vodi guverner DeSantis, skriva ključne informacije. Medtem se na Tajvanu odpoved ponovnemu glasovanju o odpoklicu ocenjuje kot dejavnik, ki bi lahko otežil prizadevanja vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za povečanje obrambne porabe, še posebej ob njeni manjšini v zakonodajnem telesu.

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je v izjavi za časnik La Repubblica ostro kritiziral odločitev nekaterih evropskih držav o napotitvi vojaških kontingentov na Grenlandijo. Po njegovih besedah pošiljanje majhnih vojaških enot v regijo ne more prispevati k reševanju trenutne krize na otoku, temveč deluje nesmiselno in neučinkovito. Crosetto je razmere primerjal z začetkom vica in poudaril, da obrambna politika ne bi smela biti tekmovanje v tem, kdo bo razmestil vojake na več različnih točk po svetu. Minister je izrazil prepričanje, da prisotnost evropskih vojakov na tem strateško pomembnem otoku nima jasnega namena ali dodane vrednosti za varnostno stabilnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko se več članic Evropske unije odloča za krepitev svoje prisotnosti v Arktiki, kar Italija vidi kot neusklajeno in strateško napačno potezo. Crosetto meni, da takšni ukrepi le ustvarjajo privid aktivnosti, namesto da bi naslavljali dejanske geopolitične izzive regije. Kritika italijanske strani odraža širše nestrinjanje znotraj evropskih obrambnih struktur glede prioritet in razporeditve virov. Medtem ko nekatere severnoevropske države zagovarjajo močnejšo vojaško prisotnost zaradi naraščajočih napetosti in ozemeljskih apetitov velesil, Rim opozarja na potrebo po bolj premišljenem in enotnem pristopu. Odločitev nekaterih držav, da delujejo samostojno, po mnenju italijanskega ministrstva le slabi skupno evropsko varnostno politiko.

Donald Trump, kljub obljubam o končanju 'neskončnih vojn', nadaljuje in celo stopnjuje geopolitično konfrontacijsko politiko svojih predhodnikov. ZDA se pripravljajo na morebitno vojno s Kitajsko, medtem ko se posredna vojna z Rusijo nadaljuje z novim programom oboroževanja Ukrajine, ki se izvaja prek Evrope. Hkrati nemški obrambni minister Boris Pistorius poziva proizvajalce orožja, naj ne ovirajo oboroževanja Evrope in povečajo proizvodnjo v skladu z naraščajočimi vojaškimi izdatki.

Japonska je izdala svojo Belo knjigo o obrambi za leto 2025, v kateri opozarja na najhujše varnostne razmere v povojnem obdobju, saj se sooča z naraščajočimi grožnjami s strani Kitajske, Severne Koreje in Rusije. Dokument opisuje obsežno strategijo za okrepitev obrambne drže države kot odgovor na naraščajočo nestabilnost. Severna Koreja je izjavila, da nova japonska obrambna politika kaže, da država želi postati velika vojaška sila, s čimer je utemeljila svoj jedrski program. Uradnik zunanjega ministrstva Severne Koreje je japonsko belo knjigo označil za »vojni scenarij za uresničitev njenih ambicij po ponovni invaziji od A do Ž«.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med svojim tradicionalnim letnim nagovorom oboroženim silam pritegnil pozornost z vidno pordelim oziroma krvavim očesom. Ob prihodu se je vojakom opravičil za svoj videz, a je situacijo hitro obrnil v politično sporočilo, ko je pordelo oko primerjal z motivom iz pesmi 'Eye of the Tiger' (Tigrovo oko), kar naj bi simboliziralo njegovo odločnost. Predsednik je dogodek izkoristil za poudarjanje nujnosti krepitve francoske vojaške moči v vse bolj nestabilnem mednarodnem okolju. Po njegovih besedah se svet sooča z naraščajočo brutalnostjo, zato mora Francija posodobiti svoje obrambne zmogljivosti, če želi dolgoročno ohraniti svojo svobodo in neodvisnost. Kljub nenavadnemu videzu, ki je sprožil številna ugibanja v javnosti, je Macron nadaljeval z načrtovanim govorom o strateških prednostnih nalogah države. Poudaril je, da so oborožene sile ključni steber nacionalne varnosti v času, ko se geopolitična razmerja v Evropi in svetu hitro spreminjajo.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.

Senatni odbor za oborožene sile ZDA je objavil osnutek zakona o obrambni politiki za leto 2026, ki predvideva znatno povečanje porabe za letalske in vesoljske sile, presegajoč njune prvotne zahteve. Hkrati je predsednik Donald Trump imenoval nova podnačelnika za letalske in vesoljske sile, kar je del njegove širše obrambne agende po odpustitvi prejšnjih uradnikov.

Nemški obrambni minister in generalni inšpektor sta med obiskom enot izjavila, da posodobljen koncept usposabljanja poteka, vendar je pred njimi še veliko dela. Poudarili so, da obvezna vojaška služba ni samoumevna in da je treba sistem posodobiti ter ga narediti »sodobnega«.

Nemška vlada je v sredo sprejela osnutek zakona, katerega cilj je pospešiti obrambna naročila in gradnjo vojaških baz. To je del širših prizadevanj za boljšo obrambo sebe in zaveznikov, predvsem zaradi bolj asertivne Rusije.

Nemčija načrtuje krepitev svoje vojske z vključevanjem več prostovoljcev, predvsem 18-letnikov. Do leta 2031 naj bi v vojski zaposlili do 40.000 novih prostovoljcev letno, s ciljem ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Financial Times poroča, da bo nemška vlada konec avgusta predstavila osnutek zakona za krepitev obrambne sposobnosti države. V tekočem letu ministrstvo za obrambo načrtuje vpoklic 15.000 prostovoljcev.

Predsednik Volodymyr Zelenskyy se je srečal z vodji ukrajinskih veleposlaništev, kjer so bile glavne prioritete orožje, sankcije in integracija z EU ter Natom. Hkrati je generalni sekretar Nata Mark Rutte na 29. srečanju Kontaktne skupine za obrambo Ukrajine potrdil, da so razpravljali o nakupu ameriške vojaške opreme za Ukrajino in da se bo sodelovanje na tem področju nadaljevalo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v hrvaškem saboru ostro kritiziral predsednika države Zorana Milanovića in ga obtožil vodenja izolacionistične zunanje politike. Po Plenkovićevih besedah hrvaška vojska zaradi predsednikovih odločitev ne sodeluje v vojaškem segmentu sestankov t. i. koalicije voljnih, kar naj bi škodovalo ugledu države med mednarodnimi partnerji. Premier je poudaril, da mora biti Hrvaška prisotna pri odločanju za skupno mizo s svojimi zavezniki, namesto da se pod Milanovićevim vodstvom oddaljuje od ključnih varnostnih pobud. Spor med vodilnima politikoma se je dodatno zaostril z osebnimi diskreditacijami, pri čemer je Plenković opoziciji in predsedniku očital pomanjkanje državniške drže. Premier je izpostavil, da Milanovićeva politika neposredno vpliva na operativno vključevanje hrvaških oboroženih sil v mednarodne operacije in koordinacije. Plenković trdi, da takšno ravnanje povzroča spore z zavezniki in slabi hrvaški zunanjepolitični položaj. Razprava v saboru je razkrila globok razkol v hrvaškem državnem vrhu glede obrambne politike in sodelovanja v okviru zveze NATO ter Evropske unije. Medtem ko vlada zagovarja aktivno vlogo in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti, predsednik Milanović vztraja pri bolj zadržani drži, kar premier interpretira kot škodljivo delovanje, ki Hrvaško potiska na rob pomembnih mednarodnih dogajanj.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Madžarski minister za evropske zadeve Bóka János je v oddaji Vasárnapi Újság na radiu Kossuth izrazil zaskrbljenost glede proračuna Evropske unije, ki naj bi Ukrajini v naslednjih sedmih letih namenil skoraj 370 milijard evrov. Po njegovem mnenju se novi proračun, namesto na izboljšanje konkurenčnosti, preveč osredotoča na izdatke za evropsko obrambno politiko in industrijo, kar je označil kot prokrajinski proračun Evropske komisije.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru oboroženim silam napovedal povečanje obrambnega proračuna za dodatnih 36 milijard evrov do leta 2030. Odločitev je utemeljil s potrebo po hitrejšem in odločnejšem odzivanju na nove varnostne grožnje, ki po njegovih besedah izvirajo predvsem iz Rusije. Macron je poudaril, da se mora Francija prilagoditi spremenjenim geopolitičnim razmeram, kar vključuje tehnološko posodobitev in večjo pripravljenost vojske na morebitne konflikte. Poleg finančnih načrtov je predsednik potrdil sodelovanje francoskih vojakov v novi vojaški misiji Evropske unije na Grenlandiji. Namen te napotitve je krepitev evropske prisotnosti v strateško pomembnem arktičnem območju, kjer se interesi svetovnih sil vse pogosteje križajo. Francoska vojska bo s tem razširila svoj operativni doseg, kar potrjuje Macronove ambicije po aktivnejši vlogi Francije v mednarodnem varnostnem okolju. Napovedana sredstva in nove operacije so neposredno povezani s širšo strategijo Pariza za krepitev evropske strateške avtonomije. Macron je v preteklosti že opozarjal na nujnost večje neodvisnosti evropske obrambe od zunanjih partnerjev, kar se odraža tudi v njegovih razmišljanjih o morebitni napotitvi mirovnih sil v Ukrajino v primeru premirja. Povečanje proračuna bo tako služilo kot temelj za izvajanje teh dolgoročnih geopolitičnih ciljev.