Ukrajinska varnostna služba (SBU) je aretirala majorja ukrajinskih zračnih sil, ki je obtožen vohunjenja za Rusijo. Major naj bi ruskim silam posredoval informacije o lokacijah in načrtih razporeditve letal zahodne proizvodnje, s čimer naj bi pomagal pri načrtovanju napadov z droni in raketami. Aretacija poudarja stalne napetosti in obveščevalne operacije med Ukrajino in Rusijo.

Novi dokumenti, ki so bili razkriti v prilogi poročila posebnega tožilca Johna Durhama, razkrivajo, da je FBI leta 2016 prejel obveščevalne podatke, ki nakazujejo, da je kampanja Hillary Clinton morda načrtovala povezavo Donalda Trumpa z ruskim vmešavanjem v volitve. Dokumenti prav tako izpostavljajo vlogo Georgea Sorosa v tej domnevni zaroti. Razkritja vključujejo informacije o odobritvi načrta s strani Hillary Clinton za povezavo Trumpa z ruskimi hekerji, ki naj bi se zgodila le nekaj dni pred začetkom preiskave FBI "Crossfire Hurricane".

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

V 1254. dnevu vojne v Ukrajini je ukrajinski predsednik Zelenski potrdil sporazume o orožju z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se vojna nadaljuje, je bil Kijev tarča napadov, v katerih je umrlo šest ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih.

Univerza Brown bo plačala 50 milijonov dolarjev organizacijam za razvoj delovne sile v Rhode Islandu kot del dogovora s Trumpovo administracijo, ki obnavlja izgubljeno zvezno financiranje raziskav in končuje preiskave domnevne diskriminacije. Eden od uradnikov je poudaril, da gre pri tem za »dogovore in ne za politike«.

Poljska je aretirala 32 ljudi, osumljenih sodelovanja z ruskimi obveščevalnimi službami. Med aretiranimi niso le Poljaki, temveč tudi Rusi, Belorusi in Kolumbijci. Med njimi je 27-letni državljan Kolumbije, ki je bil obtožen podtikanja požarov v gradbenih skladiščih v Varšavi in Radomu v letu 2024, domnevno po navodilih ruske obveščevalne službe.

Ruska FSB je poročala, da je preprečila teroristični napad v Rostovu na Donu, kjer naj bi državljan Srednje Azije načrtoval umor visokega vojaškega častnika z improvizirano eksplozivno napravo po naročilu ukrajinskih obveščevalnih služb. Medtem je ukrajinska SBU razkrila, da so ruski agenti pri poskusu atentata na poveljnika bataljona Da Vinci Wolves novačili prebivalca Kamjanskega z lažno trditvijo, da dela za SBU, kar predstavlja novo taktiko lažnih zastav.

Srbski mediji poročajo o "tihem izdajalcu" srbskega naroda in države, Srbu, ki je delal za albansko obveščevalno službo. V oddaji so varnostni strokovnjaki, nekdanji protiobveščevalni agenti in novinarji razpravljali o tem, kako je bil rekrutiran, kaj ga je motiviralo in kako globoka je bila njegova izdaja.

Kash Patel, nekdanji uradnik administracije Trumpa, je odkril tisoče prej skritih dokumentov, povezanih z izvorom preiskave o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve, vključno s prilogo Durhamovega poročila. Dokumenti so bili najdeni v zapečateni sobi SCIF in v »vrečah za uničevanje«, kar je sprožilo ugibanja o poskusih prikrivanja. Dokumenti naj bi vsebovali dokaze, da je Hillary Clinton odobrila načrt za blatenje Donalda Trumpa z rusko afero, da bi preusmerila pozornost od njenega škandala z elektronsko pošto. Obstajajo tudi obtožbe, da FBI ni preiskal obveščevalnih poročil, ki so kazala na možnost, da je taboranja Clintonove ponaredila povezavo Trumpa z Rusijo, da bi vplivala na volitve.

Podjetje PlayerZero je lansiralo svojo platformo za napovedovanje kakovosti programske opreme, ki popravlja, uči in preprečuje programske težave, ter pri tem zbralo 20 milijonov dolarjev sredstev. Google Cloud je medtem poudaril priljubljenost svojih blogovskih objav v prvi polovici leta 2025.

Direktor Cie je vložil kazenske ovadbe proti nekdanjima direktorjema FBI in Cie, Jamesu Comeyju in Johnu Brennanu, ter proti Hillary Clinton, zaradi domnevnega načrta, da bi javnosti podtaknili napačno pripoved o domnevnem dogovarjanju Donalda Trumpa z Rusi. To se je zgodilo kljub temu, da so ameriške obveščevalne agencije že poleti 2016 vedele za ta načrt. Hkrati se razpravlja o potrebi po 'neumni anonimnosti' v javnosti, kjer so bili ljudje v preteklosti pripravljeni na televiziji priznati zlorabe, kar vzbuja vprašanja o sodobni družbi in medijih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širših kadrovskih sprememb v državnem vrhu na položaj vodje predsedniškega urada imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Devetintridesetletni Budanov bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je lanskega novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje prihaja v ključnem obdobju, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in obenem vodi zapletene procese v smeri morebitnih mirovnih pogajanj. Odločitev za Budanova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in je znan po svojem operativnem delovanju na čelu obveščevalne službe, nakazuje na utrditev predsednikove najožje ekipe v času vojne. General Budanov bo kot novi vodja urada in glavni mirovni pogajalec prevzel ključno vlogo pri usklajevanju notranje politike in mednarodne diplomacije. Analitiki ocenjujejo, da je menjava nujna za povračilo zaupanja javnosti po korupcijskih aferah, ki so pretresle predsedniško palačo v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po poročanju več virov izvedel ključno kadrovsko zamenjavo v vrhu obrambnega sistema. Na položaj načelnika Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) ministrstva za obrambo bo imenovan Oleg Ivaščenko, ki je do sedaj vodil zunanjo obveščevalno službo (SVR). Ivaščenko na tem položaju zamenjuje Kirila Budanova, ki je bil eden najbolj izpostavljenih obrazov ukrajinskega vojaškega obveščevalnega delovanja. Zamenjava v vrhu vojaških obveščevalcev prihaja v času strateških prestrukturiranj znotraj ukrajinske administracije. Pojavljajo se ugibanja o prihodnji vlogi Budanova, pri čemer nekateri politični analitiki napovedujejo njegovo morebitno premestitev v urad predsednika Zelenskega. Tam naj bi Budanov prevzel vlogo, ki bi vplivala na oblikovanje notranje in zunanje politike, kar nekateri opazovalci interpretirajo kot poskus krepitve vpliva vojaških struktur na civilno upravo. Uradne potrditve o njegovi novi funkciji še ni, vendar spremembe nakazujejo na širšo reorganizacijo varnostnega aparata države v času trajajočega konflikta.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) trdi, da britanske tajne službe načrtujejo obsežno operacijo, v katero naj bi vključile zaveznike NATO, usmerjeno proti ruski "floti v senci". Cilj operacije naj bi bil ustvariti "odmeven incident" s tankerji, kar bi omogočilo pritisk na Donalda Trumpa, da zaostri vojno v Ukrajini. Operacija naj bi povzročila okoljsko katastrofo v mednarodnih vodah.

Srbska obveščevalno-varnostna agencija (BIA) naj bi že pred desetimi leti začela z nabavo programske opreme za odklepanje in pridobivanje vsebine s pametnih telefonov. To naj bi razkrivali dokumenti, v katere je imel vpogled Radio Svobodna Evropa (RSE). Med to opremo spada forenzično orodje izraelskega podjetja »Cellebrite«, ki se uporablja za omenjene namene. Ponudba za podaljšanje licenc za to orodje iz septembra 2015 je le eden od številnih dokumentov, ki so pricurljali v javnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel pomembno kadrovsko rotacijo v vrhu ukrajinskega obrambnega in obveščevalnega aparata. Dotedanji vodja vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je bil imenovan za novega vodjo urada predsednika, na mestu direktorja GUR pa ga je nasledil Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Zelenski je ob tem poudaril, da bo ena ključnih strategij nove ekipe usmerjena v sistematično omejevanje gospodarskega potenciala Ruske federacije, kar naj bi oslabilo njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije. Ruski uradniki so se na imenovanja odzvali s kritiko in cinizmom. Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova označil za »odlično izbiro«, pri čemer je slednjega znova označil za terorista. Ruski analitiki medtem ocenjujejo, da bo ta kadrovska poteza utrdila brezkompromisno linijo delovanja Kijeva, ki jo Moskva interpretira kot nadaljevanje kampanje pritiska. Prestrukturiranje vrha ukrajinske administracije se dogaja v času zaostrenih napetosti in ruskih groženj zoper ukrajinsko politično vodstvo.

Novi, deklasificirani dokumenti so sprožili razprave o zakonitosti in motivih za preiskave domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške volitve leta 2016. Medtem ko objave ne dokazujejo zarote izdaje, se pojavljajo vprašanja o morebitnih kršitvah zakona s strani obveščevalne ekipe Obamove administracije. Nekateri viri trdijo, da so bili obveščevalni podatki 'izdelani in politizirani', da bi utrli pot preiskavi, kar spominja na kontroverze okoli iraškega orožja za množično uničevanje. Kritiki menijo, da gre za poskus odvrnitve pozornosti od drugih teorij zarote, medtem ko se Washington ukvarja z bojem med konkurenčnimi zarotami.

Članki poročajo o pozivih k pregonu nekdanjega predsednika Baracka Obame in več njegovih visokih uradnikov, vključno z Johnom Brennanom, Jamesom Clapperjem in Hillary Clinton, zaradi domnevnih zločinov in zlorab oblasti. General Michael Flynn zahteva odgovornost za Obamo in njegove zaveznike iz "globoke države" zaradi spletk, da bi strmoglavili Združene države. Poudarja se tudi odziv Brennana in Clapperja na obtožbe o zlorabah obveščevalnih služb, ki naj bi jih zagovarjala v članku v New York Timesu.

Članek na amgreatness.com opozarja, da ne gre prezreti Hillary Clinton, medtem ko članek na sgtreport.com trdi, da je nekdanji direktor Cie, John Brennan, skupaj s 50 drugimi obveščevalnimi analitiki, zavajal Američane pred volitvami leta 2020. Sgtreport.com tudi poroča, da ključne dele Cie še vedno vodi nekdo, ki je bil povezan z Barackom Obamo, in da se Cia pod Trumpovo administracijo ni nikoli zares očistila.