Igralca Li Lan Di in Ao Rui Peng sta sodelovala v novi zgodovinski seriji "Zhao Xue Lu", kjer sta igrala仵作 Qin Guan in朔西军少帅 Yan Chi, medtem ko sta se igralca Lee Dong Wook in Lee Sung Kyung združila v novi seriji Disney+ "The Kind Guy", ki je hitro postala številka ena na Tajvanu. Poleg tega je bila na Tajvanu organizirana prva predstavitev igralke Aye Saya, ki je posodila glas glavni junakinji animirane serije "The Secret of the Silent Witch".

Nedavno odkritje nove vrste dinozavra, Pulaosaurus qinglong, v Aziji je postavilo pod vprašaj tradicionalno podobo teh bitij, ki jo poznamo iz filmov. Nova odkritja namigujejo, da so nekateri dinozavri morda oddajali zvoke, podobne ptičjim, namesto značilnih "roparskih" krikov. Hkrati pa franšiza Jurassic World naletava na kritike zaradi neizpolnjenih pričakovanj glede moči enega od dinozavrov v filmu "Jurassic World Rebirth", ki ga je trženje napovedovalo kot najpomembnejšo grožnjo, a v filmu ni izstopal.

Nedavno odkriti, izjemno ohranjeni fosili iz Grand Canyona, stari 505 milijonov let, ponujajo nov vpogled v zgodnje evolucijske strategije preživetja po kambrijski eksploziji. Ta odkritja pomagajo zapolniti ključne vrzeli v razumevanju obdobja, ko se je evolucija igrala z nenavadnimi življenjskimi oblikami.

Nedavno odkriti fosilni sledovi kažejo, da so se dinozavri različnih vrst združevali v skupine, kar naj bi bila strategija za obrambo pred plenilci, kot je bil T. rex. Vzporedno so paleontologi Univerzitetnega kolegija Cork (UCC) odkrili novo vrsto fosilnega plazilca iz triasnega obdobja, ki je imel velik greben iz zapletenih struktur, podobnih perjem, in to precej pred razvojem sodobnih peres.

Najnovejše raziskave se osredotočajo na vprašanje, kdo je bil ultimativni plenilec v prazgodovini, zlasti v luči razkritja, da so 'ptice-teror' bile večje od človeka, imele močne noge in kljune, primerne za trganje mesa, kar jih je uvrščalo med vrhunske plenilce.

Irski univerzitetni znanstveniki so igrali ključno vlogo pri raziskovanju fosila 247 milijonov let starega plazilca, ki je imel na hrbtu obsežen greben iz struktur, podobnih peresom. To odkritje, datirano v triasno obdobje, sega 70 milijonov let pred najstarejše najdene fosile peres. Kljub nekaterim podobnostim s pravimi peresi, najnovejše raziskave kažejo, da te izrastline niso bile peresa, kar ponovno odpira razprave o evoluciji.

Arheologi z Oddelka za arheologijo Univerze v Zadru so junija ponovno raziskovali Pećino v Ždrilu, ki se nahaja na težko dostopni lokaciji nad Novigradskim ždrilom. Vodji letošnjih izkopavanj, Mario Bodružić in Dario Vujević, sta se osredotočila na neolitske plasti. Odkrili so, da so jamo naseljevali tako neandertalci kot tudi prazgodovinski ljudje, ki so za seboj pustili velike količine školjk.

Redek fosil Ceratosaurusa, eden od štirih znanih primerkov, je bil na dražbi prodan za 30,5 milijona dolarjev. Dražbena hiša Sotheby's je izjavila, da gre za "enega najlepših in najpopolnejših primerkov svoje vrste, kar jih je bilo kdaj najdenih".

Najnovejše raziskave fosilov, vključno s tistimi iz Kitajske, nakazujejo, da bi bili dinosavri, podobno kot današnje ptice, sposobni proizvajati zvoke, podobne ptičjemu petju, ne le rjovenju. To odkritje postavlja novo perspektivo na evolucijo ptičjega glasu. Medtem pa se v Montani, ZDA, nahaja muzej Glendive Dinosaur and Fossil Museum, ki ponuja pogled na dinozavre z bibličnega vidika, vključno z maketo Tiranosaura rexa, ki rjove, kar dodaja zanimivo primerjavo med znanstvenimi in verskimi interpretacijami prazgodovinskih bitij.

Najnovejša genetska raziskava ostankov zadnjega obroka volčjega mladiča je ponudila presenetljive ugotovitve o dlakavem nosorogu (Coelodonta antiquitatis), ki je v pleistocenu naseljeval evrazijske stepe. Znanstveniki so s pomočjo analize DNK ugotovili, da vrsta pred izumrtjem ni kazala znakov genetskega propada ali parjenja v sorodstvu, kar zavrača prejšnje teorije o genski obsojenosti te vrste na propad. Raziskovalci so analizirali vsebino želodca zamrznjenega volčjega mladiča, najdenega v sibirskem permafrostu, v katerem so odkrili izjemno dobro ohranjene genetske sledi dlakavega nosoroga. Študija je pokazala, da je bila populacija nosorogov stabilna in gensko raznolika še tisoče let po tem, ko so se v njihovem življenjskem prostoru pojavili ljudje. To nakazuje, da človeški lov verjetno ni bil glavni dejavnik njihovega izumrtja. Nove ugotovitve krepijo tezo, da so hiter upad populacije in končno izumrtje povzročile nenadne podnebne spremembe ob koncu zadnje ledene dobe. Dlakavi nosorogi so bili specializirani za življenje v hladnem in suhem okolju, zato niso uspeli preživeti prehoda v toplejše in bolj vlažno podnebje, ki je spremenilo njihovo naravno okolje in vire hrane.

Raziskovalci so odkrili starodavna čebelja gnezda v fosilih, kar kaže na prej neznano vedenje čebel. Večina vrst čebel, približno 90 %, je samotarskih in si gradi gnezda v tleh, gnilih hlodih ali steblih rastlin, ne pa v velikih, zapletenih panjih, ki visijo z dreves.

V italijanskih Alpah, natančneje v narodnem parku Stelvio blizu prizorišča zimskih olimpijskih iger leta 2026, so odkrili na stotine metrov odtisov dinozavrov, starih približno 210 milijonov let. Odtise so našli v območju med Bormiom in Livignom. Po besedah paleontologa Cristiana Dal Sassa so bili dinozavri dvonožni, dolgovrati in majhnoglavni rastlinojedi, ki so hodili v velikih čredah, njihova dolžina pa je dosegala do 10 metrov, težo pa do 4 tone.

Nova fosilna odkritja opisujejo Spicomellusa afer kot dinozavra z 'ekstremnim' oklepom in repnim orožjem, ki je živel pred približno 165 milijoni let v današnjem Maroku. Njegova edinstvena obrambna oprema, vključno z bodicami dolgimi do enega metra, postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o evoluciji ankilozavrov in kaže na zgodnejši razvoj oklepa kot smo mislili. Znanstveniki ga opisujejo kot 'jaw-droppingly weird' dinozavra.

V argentinskih Andih so raziskovalci odkrili skoraj popolno okostje dinozavra, kar ponuja nove vpoglede v začetke največjih kopenskih živali na Zemlji. Najdba velja za redko in pomembno, saj prispeva k razumevanju zgodnje evolucije dinozavrov.

Nemški paleontologi so odkrili fosil plazilca, ki je živel pred več kot 247 milijoni let in ima nenavadno strukturo, podobno peresom, ki mu je rasla na hrbtu. Ta edinstvena lastnost, ki je znanstvenike pustila brez besed, saj nima ne lusk ne perja v klasičnem pomenu, nakazuje morda evolucijski povezovalni člen do perja, kot ga poznamo danes pri pticah. Novoodkriti plazilec, poimenovan Mirasaur, predstavlja paradoks v evoluciji in zbuja zanimanje za razumevanje razvoja živali v zgodovini Zemlje. Medtem ko je ta izjemen odkritje osredotočeno na paleontologijo, se drugi članek dotika ohranjanja globalno pomembne vrste – orla Kragulja (Aquila chrysaetos), ki je simbol nacionalne identitete in je zaradi izgube habitata, nezakonitega prometa in podnebnih sprememb uvrščen na seznam ogroženih vrst v Mehiki.

Nova paleontološka raziskava je pokazala, da je sloviti dinozaver Tyrannosaurus rex rasel precej dlje, kot so znanstveniki domnevali doslej. Analiza fosiliziranih ostankov je razkrila, da so ti plenilci svojo končno velikost dosegli šele pri približno 35 oziroma 40 letih, kar znatno presega prejšnje ocene, ki so razvojno dobo omejevale na 25 let. Znanstveniki so do teh ugotovitev prišli s štetjem letnih rastnih obročev v fosiliziranih nožnih kosteh, kar je metoda, podobna določanju starosti dreves s pomočjo letnic. Raziskava spreminja razumevanje življenjskega cikla in biologije kralja dinozavrov. Izsledki kažejo na to, da so te živali živele dlje in imele daljše obdobje telesnega razvoja, kar vpliva na interpretacijo njihovega vedenja v ekosistemu. Paleontologi so desetletja verjeli, da je bila rastna faza hitrejša in krajša, vendar novi podatki nakazujejo na počasnejši in dolgotrajnejši proces dozorevanja. Ta odkritja so bila mogoča zaradi naprednih metod analize fosilov, ki omogočajo natančnejši vpogled v prazgodovino. Študija poudarja pomen nenehnega preverjanja uveljavljenih znanstvenih teorij z novo tehnologijo in dodatnimi fosilnimi vzorci, ki so na voljo v sodobni paleontologiji. Raziskovalci so prepričani, da bo to odkritje spodbudilo nadaljnje raziskave o življenjski dobi drugih velikih teropodov.

Raziskovalci so na skalni steni v severni Italiji, na nadmorski višini več kot 2000 metrov, odkrili tisoče sledi dinozavrov. Najdbe ponujajo vpogled v življenje pred 200 milijoni let.

Raziskovalci so analizirali fosilizirane ostanke dveh dinozavrov, ujetih v boju, najdenih v Montani. Ugotovitve kažejo, da manjši primerek, za katerega so mislili, da je mladi T. rex, dejansko pripada ločeni vrsti, imenovani Nanotyrannus, in ne mladoletnemu Tyrannosaurusu rex. To odkritje ponovno odpira debato o identiteti skrivnostnega dinozavra, katerega fosil so izkopali že v 40. letih prejšnjega stoletja, in ali gre za mladiča T. rexa ali za samostojno vrsto.

Znanstveniki so odkrili približno 97 milijonov let star fosil, ki vsebuje dokaze o tem, da so bitja uporabljala Zemljino magnetno polje za orientacijo. Ta odkritje pomembno podaljšuje znano zgodovino živalske navigacije in ponuja vpogled v vedenje živali v času dinozavrov.

Raziskovalci so odkrili ogromne vretence na plaži blizu mesta Darwin v Avstraliji, ki pripadajo starodavnemu morskemu psu, ki je živel v obdobju krede. Ta mega-plenilec je bil prednik današnjih morskih psov in je živel 15 milijonov let prej kot drugi znani ogromni morski psi. Predvidevajo, da je bil dolg približno 8 metrov, kar je več od današnjih velikih belih morskih psov.