Organizacija CRTA je v Beogradu organizirala srečanje o izboljšanju volilnega procesa v Srbiji, na katerem je bila poudarjena potreba po neodvisni reviziji enotnega volilnega imenika. Udeleženci, med katerimi so bili študenti, predstavniki civilne družbe, političnih strank, akademske skupnosti in medijev, so razpravljali o preteklih manipulacijah z volilnim imenikom, za katere je bila odgovorna oblast. Zaključek srečanja je bil, da bodo naslednje volitve potekale brez te nujne revizije, čeprav se problemi s časom množijo.

Vodja parlamentarne skupine IL, Mariana Leitão, je med razpravo o stanju države poudarila, da bi bila popolna privatizacija TAP 'najmanj, kar je potrebno', in izzvala vlado PSD/CDS-PP, ali ima pogum za resno reformo države. Predsednik vlade ni izključil prihodnje popolne privatizacije TAP.

Maroški predsednik vlade Aziz Akhannouch je v nedeljo naznanil, da na prihajajočem kongresu stranke Nacionalni zbor neodvisnih (RNI), ki bo potekal 7. februarja v mestu El Jadida, ne bo kandidiral za tretji mandat na čelu stranke. Akhannouch, ki stranko vodi od leta 2016, se je odločil spoštovati statut stranke, ki omejuje vodenje na dva zaporedna mandata. S tem korakom je zavrnil predloge za spremembo notranjih pravil, ki bi mu omogočila podaljšanje mandata, ter poudaril pomen demokratične menjave generacij v politiki. Akhannouch je med sestankom političnega urada v Rabatu izpostavil, da se ne bo udeležil niti parlamentarnih volitev leta 2026. Premier je ocenil, da je njegova vlada kljub zapletenim notranjim in mednarodnim izzivom uspešno postavila temelje za gospodarski in socialni prehod države. Po njegovih besedah je stranka RNI pod njegovim vodstvom postala vodilna politična sila, kar se je odrazilo z zmago na volitvah septembra 2021, ko je prevzela vodenje vlade. Odločitev o umiku z vrha stranke odpira pot za izbiro novega vodstva, stranka pa je že uradno odprla postopek za oddajo kandidatur. Akhannouchova poteza se interpretira kot poskus krepitve institucionalne demokracije v Maroku in preprečevanje vzpostavitve t.i. večnih voditeljev. Kljub umiku s strankarske funkcije Akhannouch ostaja na položaju predsednika vlade do konca mandata, pri čemer se namerava posvetiti dokončanju ključnih kraljevih projektov in reform.

Stranka SDP BiH ostro kritizira domnevne kraje glasov na volitvah in proračunskega denarja. Zato podpira uvedbo novih tehnologij v volilni proces, s ciljem preprečitve volilnih prevar. Predlog zakona, ki bi to omogočil, so predstavili že pred sedmimi leti, saj se že dolgo borijo za uporabo skenerjev volilnih lističev in drugih orodij za preprečevanje volilnih goljufij.

Britanska vlada je objavila načrte za znižanje volilne starosti z 18 na 16 let pred naslednjimi nacionalnimi volitvami. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer je poslanec Robbie Moore iz Keighleyja izrazil nasprotovanje vladnim načrtom. Sprememba vpliva na volilne zahteve v Združenem kraljestvu in določa novo volilno starost 16 let. Več poslancev iz širšega Manchestra je že podalo svoje mnenje o vladnem načrtu, ki bi omogočil 16- in 17-letnikom glasovanje na naslednjih splošnih volitvah.

Bosna in Hercegovina je izgubila 108 milijonov evrov pomoči Evropske unije, ker se ni uspela dogovoriti o reformnem načrtu, ki bi ga morale potrditi vse ravni oblasti. Suspenzija prve tranše finančne pomoči je neposredna posledica te nesposobnosti, kar je v državi z zapleteno ureditvijo pogosto izjemno težka naloga. To je morda tudi zadnje opozorilo državi, ki se je s tem dejanjem samostojno onemogočila.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Evropska unija je izrazila ostro kritiko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi podpisa zakona, ki zmanjšuje neodvisnost antikorupcijskih organov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala pojasnila in poudarila, da "ni prostora za kompromise", s čimer je prvič javno kritizirala ukrajinsko vodstvo od začetka ruske invazije. Ta poteza naj bi ogrozila prizadevanja Ukrajine za članstvo v EU.

Odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zełenskega, da podpiše zakon, ki omejuje neodvisnost Narodnega biroja za boj proti korupciji (NABU) in Specialnega protikorupcijskega tožilstva (SAP), je sprožila ostro kritiko. Obe instituciji sta pozvali Zełenskega k povrnitvi njune neodvisnosti, medtem ko je Evropska komisija preko predsednice Ursule von der Leyen zahtevala pojasnila, saj spoštovanje pravne države in boj proti korupciji predstavljata ključna elementa EU brez možnosti kompromisa. Proti novim določbam so protestirali tudi državljani Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila glede novega zakona, ki naj bi omejil neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Podobno je Estonija izrazila svojo zaskrbljenost, saj naj bi zakon omenjena ključna protikorupcijska organa podredil Uradu generalnega državnega tožilca, kar bi lahko vplivalo na njuno samostojnost.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je v intervjuju za Dnevni Avaz poudaril, da mora pobuda za reforme v Bosni in Hercegovini izvirati od domačih političnih akterjev. Izrazil je, da mednarodna skupnost in EU sicer nudita podporo, vendar je napredek odvisen od domačih sil. Schmidt je izpostavil, da reforme zaradi neaktivnosti in pomanjkanja proračuna stagnirajo, kljub njegovim nedavnim odločitvam glede primera "Viaduct" in prihajajočih volitev.

Združeno kraljestvo načrtuje znižanje volilne starosti na 16 let pred naslednjimi splošnimi volitvami. Ta poteza, ki jo je obljubila laburistična vlada Keirja Starmerja, predstavlja največjo reformo volilnega sistema po letu 1969. Mladi, stari 16 in 17 let, bodo lahko glasovali na vseh volitvah v državi, s čimer se jim bo podelila pravica do sodelovanja v prihajajočih volitvah.

Britanska vlada, ki jo vodi Kir Starmer, je napovedala pomembno reformo volilnega sistema, s katero bo volilna starost znižana z 18 na 16 let. Podpredsednica vlade Angela Rayner je poudarila, da mladi že prispevajo k družbi in si zaslužijo pravico do glasu na vseh volitvah. Ta poteza je usmerjena v zagotavljanje večje pravičnosti in udeležbe mladih v političnem procesu.

Španski premier Pedro Sánchez in vodja stranke ERC Oriol Junqueras sta sklenila dogovor o novem modelu regionalnega financiranja, ki vključuje specifične ugodnosti za Katalonijo. Sporazum predvideva povečanje deleža odstopljenega dohodnine (IRPF) na 55 odstotkov in davka na dodano vrednost (DDV) na 56,5 odstotka za avtonomne skupnosti. Za Katalonijo to pomeni dodatnih 4,6 milijarde evrov sredstev, kar je bil ključni pogoj za podporo investiciji Salvadorja Ille na položaj predsednika katalonske vlade. Kljub sklenjenemu dogovoru znotraj španske politike vladajo močne napetosti. Opozicijske stranke PP in Vox ter nekateri socialistični baroni, predvsem predsednik regije Kastilja-La Mancha, dogovoru ostro nasprotujejo in ga označujejo za neupravičeno popuščanje katalonskemu separatizmu. Na drugi strani stranka Junts per Catalunya pod vodstvom Carlesa Puigdemonta meni, da je dogovor nezadosten, in ga označuje za "norčevanje", saj ne zagotavlja popolne finančne avtonomije po vzoru Baskije. Ministrica za finance María Jesús Montero je poudarila, da model ni narejen izključno po meri Katalonije, temveč prinaša koristi vsem regijam, hkrati pa je zavrnila takojšen prenos celotnega pobiranja dohodnine na katalonske organe. Stranka ERC medtem že opozarja, da brez nadaljnjih korakov proti popolni davčni suverenosti ne bo podprla prihodnjih državnih in regionalnih proračunov, kar postavlja Sánchezovo vlado v negotov položaj pred prihajajočimi volitvami v Andaluziji.

Vodstvo Demokratične stranke je poslancu Kim Byung-kiju, ki je odstopil s položaja vodje poslanske skupine zaradi obtožb o podkupovanju pri imenovanju, zahtevalo, da odstopi s položaja poslanca. Izključitev iz stranke je prav tako možnost. Nov vodja poslanske skupine je postal Han Byung-do. To naj bi pospešilo preiskavo korupcije znotraj stranke. Tožilci so že novembra 2024 začeli notranjo preiskavo v zvezi s tem primerom.

Poljski premier Donald Tusk je napovedal prve pomembnejše spremembe v vladi, med drugim je Radosław Sikorski postal podpredsednik vlade, kar nakazuje morebitno novo visoko funkcijo. Obenem je napovedal širšo rekonstrukcijo, ki bi lahko prizadela več deset podsekretarjev. Analitiki, kot je Rafał Ziemkiewicz, so te spremembe že komentirali in izpostavili domnevnega "krivca" za nastalo situacijo. Medtem je predsednik Volodimir Zelenski po prejetem sporočilu vodje Evropske komisije spremil svoje mnenje glede kontroverznega zakona, ki naj bi omejeval avtonomijo protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in proteste v Kijevu.

Nekdanji predsednik regionalne vlade Azorov, Mota Amaral, je danes pozval k nujni reviziji Zakona o financah avtonomnih regij (LFR), pri čemer je poudaril, da mora to vprašanje postati 'krik ljudstva'. Po njegovem mnenju je revizija 'zelo nujna in ne dopušča nadaljnjih zamud', saj se zaradi pomanjkanja javnega denarja, kar priznavajo tudi najvišji regionalni uradniki, 'ustvarja ozračje, da nihče nikomur ne plačuje'.

Vicepremier Dragoș Anastasiu je razkril, da 266 od 1.326 javnih podjetij ustvarja 2 milijardi lei izgube tudi po prejemu subvencij. Poudaril je tudi, da 173.000 od 256.000 zaposlenih v javnih podjetjih dela v 315 ključnih podjetjih. Predlagano je bilo, da lahko javni uslužbenec sodeluje le v enem upravnem odboru, s čimer se omeji zaslužek članov upravnih odborov.

Zakonodajni paket, ki ga je predlagal nekdanji predsednik Donald Trump, naj bi do leta 2034 povečal ameriški proračunski primanjkljaj za 3,4 bilijona dolarjev (2,9 bilijona evrov). Ocene Kongresnega proračunskega urada kažejo, da bo zaradi te proračunske reforme brez zdravstvenega zavarovanja ostalo več kot 10 milijonov ljudi. Glavne posledice so torej finančna obremenitev države in pomemben vpliv na zdravstveno varnost prebivalcev ZDA.

Nekdanji portugalski premier Passos Coelho in nekdanji poslanec socialistov Sérgio Sousa Pinto bosta vodila študijo o strukturnih reformah, ki so ključne za modernizacijo države. Študija se bo osredotočala na prenovo portugalskega političnega sistema in države. K projektu se bo pridružil tudi Nuno Botelho, predsednik Gospodarskega združenja Porta (ACP-CCIP), ki je promotor študije. Dve študiji naj bi bili predstavljeni leta 2026. Cilj je zagotoviti pluralnost perspektiv, poglobljeno analizo in legitimnost v razpravi.