Indonezijska agencija za meteorologijo, klimatologijo in geofiziko (BMKG) je izdala opozorilo pred potencialno nevarnimi visokimi valovi, ki bi lahko ogrozili plovbo v več indonezijskih morskih območjih. Fenomen naj bi trajal do 3. avgusta 2025.

Po prvotnem zaprtju 126 pristanišč po celotni perujski obali zaradi opozorila pred cunamijem in tveganja prihoda valov, je perujska mornarica (Marina de Guerra) preklicala to opozorilo. Odločitev o ponovnem odprtju in odpravi omejitev v posameznih pristaniščih je zdaj v pristojnosti kapitanije vsakega pristanišča posebej, kar pomeni, da se razmere na obali postopoma vračajo v normalno stanje.

Perujske oblasti so se pripravile na morebiten cunami, ki naj bi dosegel obalo, kar je povzročilo zaprtje pristanišč in kalet ter poziv ribičem, naj se vrnejo na kopno. V regiji Chorrillos so pričakovali vrnitev ribičev, ki so odpluli pred izdajo opozorila, medtem ko je v Arequipi Civilna zaščita odredila evakuacijo in pozvala plovila k vrnitvi pred napovedanim prihodom prvega vala.

Španska civilna garda je v pristanišču La Luz na Gran Canarii aretirala 34-letnega potapljača, ki je poskušal iz podvodnega dela ladje izvleči 101 kilogram kokaina. Moški je bil presenečen med poskusom pridobivanja drog. Akcija, v kateri je sodelovala tudi pristaniška policija in uprava carine, je privedla do zasega velike količine prepovedanih drog in aretacije domnevnega storilca kaznivega dejanja zoper javno zdravje.

Argentinska medija clarin.com in lanacion.com.ar sta obravnavala barže, pri čemer je prvi podrobno predstavil njihove značilnosti kot plovila za prevoz velikih količin tovora v plitvih vodah, drugi pa se je osredotočil na varnost plovbe in manevriranje v prisotnosti barž po trčenju plovil v Miamiju. Članka poudarjata tako ekonomski pomen barž kot tudi varnostne izzive, ki jih predstavljajo v pomorskem prometu.

Venezuelske oblasti so v Karibskem morju, ob obali zvezne države Falcón, aretirale osem oseb in zasegle več kot tri tone marihuane. Operacijo je potrdil poveljnik strateških operacij Bolivarianskih nacionalnih oboroženih sil (FANB).

Združeno kraljestvo in nekatere druge članice zveze Nato naj bi razmišljale o ukrepih za zadrževanje ruskih tovornih ladij v mednarodnih vodah, kar bi po mnenju analitikov lahko sprožilo neposreden vojaški spopad. Portal Responsible Statecraft opozarja, da bi Moskva tovrstne dejavnosti razumela kot odkrit akt agresije, kar bi močno povečalo tveganje za jedrsko eskalacijo. Avtorji prispevkov poudarjajo, da bi "lov" na ruska plovila v mednarodnih vodah pomenil kršitev pomorskega prava in varnostnih protokolov. Ruski državni mediji, vključno z agencijo RIA Novosti, so te navedbe povzeli kot dokaz naraščajoče panike na Zahodu in opozorili na usodne posledice takšnih odločitev. Po njihovem mnenju bi vsakršen poskus omejevanja svobodne plovbe ruskih trgovskih ladij privedel do neizogibnega povračilnega odziva Ruske federacije. Analiza poudarja, da so mednarodne vode območje visokega tveganja, kjer bi incidenti hitro ušli izpod nadzora. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi napadi na trgovsko mornarico pomenili precedens, ki bi destabiliziral svetovno trgovino in varnostno arhitekturo. Čeprav uradne potrditve o takšnih operativnih načrtih s strani vodstva Nata še ni, so medijski zapisi v Rusiji in nekateri zahodni komentarji že sprožili val ugibanj o prihodnji dinamiki pomorske varnosti v senci vojne v Ukrajini.

Indonezijski organ za carino in trošarine (Bea Cukai) je uspešno zaključil operacijo morske patrulje prvega semestra leta 2025, ki je obsegala operaciji Jaring Sriwijaya in Jaring Wallacea. Operacija, ki se je izvajala v vodah Indonezije, je dosegla pomembne rezultate pri preprečevanju milijardnih izgub za državo s krepitvijo pomorskega kazenskega pregona.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Ameriška vojska je v usklajeni operaciji pred svitom v Karibskem morju brez incidentov zasegla tanker Veronica, ki naj bi bil povezan z Venezuelo. Poveljstvo ameriških oboroženih sil Southcom je v četrtek sporočilo, da gre za že šesto tovrstno plovilo, ki so ga ameriške sile prestregle in zasegle v zadnjih dveh mesecih v okviru kampanje za nadzor nad izvozom venezuelske nafte. Operacija, katere posnetke je javno objavila ameriška vojska, kaže na zaostrovanje ukrepov Washingtona po nedavnih političnih spremembah v Caracasu. Zaseg tankerja Veronica sledi obdobju povečanih napetosti, ko so Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura v začetku januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Povečana aktivnost ameriške mornarice v Karibskem morju je neposreden odgovor na poskuse izvoza surovin, ki so ključne za financiranje preostalega dela nekdanjega režima, ter del širše strategije zagotavljanja stabilnosti pod ameriškim nadzorom. Kljub prisotnosti ruskih vojaških plovil v regiji, ki so v preteklosti že spremljala venezuelske tankerje, je tokratna operacija potekala nemoteno. Washington s temi potezami utrjuje svojo prevlado nad pomorskimi potmi v regiji in hkrati usmerja dejavnosti ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, ki pod novimi varnostnimi pogoji krepijo svojo prisotnost v venezuelskih pristaniščih.

Grško ministrstvo za pomorstvo je svojo trgovsko mornarico uradno pozvalo k temeljitemu pregledu in zaostritvi varnostnih ukrepov pri plovbi v ruska pristanišča v Črnem morju. Ukrep je neposredna posledica nedavnih napadov z brezpilotnimi letalniki na dva tankerja pod grškim upravljanjem, ki sta se zgodila v tem tednu. Plovili sta bili tarči napadov med plovbo proti ruskim terminalom, kar nakazuje na povečano tveganje za komercialni ladijski promet v regiji. Po poročanju tiskovne agencije Reuters sta bila tankerja zadeta v torek, pri čemer je bilo eno od plovil v najemu ameriškega naftnega giganta Chevron. Incidenti poudarjajo ranljivost civilnih transportnih poti sredi zaostrenih razmer v črnomorskem bazenu, kjer se vojaški spopadi vse pogosteje odražajo tudi na gospodarski infrastrukturi. Ministrstvo je v svetovalnih objavah poudarilo, da morajo posadke ohraniti najvišjo stopnjo pripravljenosti. Grčija, ki upravlja z enim največjih trgovskih ladijskih flot na svetu, s tem opozorilom poskuša zaščititi svoje strateške gospodarske interese in varnost pomorščakov. Črno morje ostaja ključna pot za izvoz energentov in žit, vendar nenehni napadi z droni spreminjajo regijo v območje visokega tveganja za mednarodno plovbo.

Iranske vojaške letalske sile, vključno s helikopterjem, so presregle ameriški rušilec USS Fitzgerald v bližini iranskih teritorialnih voda v Omanskem zalivu. Iran je navedel, da je rušilcu ukazal spremembo smeri, ko se je ta približal njihovim vodam. Incident se je zgodil mesec dni po ameriških napadih na jedrska območja.

Iranske sile so v sredo prestregle ameriško rušilno ladjo v Omanskem zalivu in jo prisilile, da je zapustila sporna iranska območja. Iran je namreč zatrdil, da je ladja vstopila v njegovo teritorialno morje, kar je vodilo v napet incident, med katerim naj bi irski helikopterji spremljali ameriško plovilo.

Iran je po poročanju državnih medijev prisilil ameriško rušilno ladjo USS Fitzgerald, da je spremenila smer v Omanskem zalivu. Iranski vojaški helikopter naj bi ladji preprečil približevanje vodam, ki jih nadzoruje Iran, kar je po izmenjavi groženj vodilo v spremembo smeri ameriške ladje.

Po napadu ork na francosko jahto Azurea ob španski obali, kjer sta dva mornarja sprožila klic v sili, so se pojavile skrbi glede napadov kitov ubijalcev na britanski obali. Strokovnjaki zdaj britanskim mornarjem svetujejo, naj izklopijo motorje svojih plovil, če v britanskih vodah naletijo na orke, s čimer bi zmanjšali tveganje za incidente.

Zadarska policija je v zadnjem tednu, med 10. in 17. julijem 2025, v okviru poostrenega nadzora na morju ugotovila 36 prekrškov nepropisnega glisiranja. Med kršitelji je bilo pet hrvaških in 31 tujih državljanov. Policisti so s poostrenim nadzorom, ki vključuje tudi odzivanje na prijave občanov, nadaljevali z namenom zagotavljanja večje varnosti navtikov, potapljačev in plavalcev na morju.

V Omanskem zalivu je prišlo do incidenta, ko je iranski mornariški helikopter ukazal ameriški rušilec USS Fitzgerald, naj spremeni smer, ker naj bi se preveč približal iranskim vodam. Po poročanju iranskih medijev je ameriška ladja upoštevala ukaz in spremenila smer.

Iranska mornarica je v Omanskem zalivu prestregla ameriški rušilec USS Fitzgerald in ga prisilila, da je spremenil smer in se usmeril proti jugu. Incident se je zgodil v sredo, ko naj bi se ameriško plovilo skušalo približati iranskim teritorialnim vodam.

Dominikanska mornarica je prestregla ladjo, ki naj bi nezakonito plula proti Portoriku, le teden dni po tem, ko je potonila druga ladja z isto destinacijo. Te majhne ribiške ladje, znane kot 'yola', se običajno uporabljajo za nezakonite prehode. Medtem Dominikanska trgovska mornarica intenzivno išče ladjo 'Lucky Lady' z 18 člani posadke, ki je izginila v Karibih. Po izgubi komunikacije z ladjo so bili aktivirani vsi protokoli in vzpostavljeno je stalno sodelovanje z mornarico, letalskimi silami in nacionalno zasebno ribiško floto.

Ameriški rušilec DDG Fitzgerald se je približal vodam v Omanskem zalivu, ki so pod nadzorom Irana. Po poročanju iranskih medijev je iranska vojska ob tem dvignila helikopter in poslala ostro opozorilo ameriški ladji. Incident naj bi se zgodil 23. julija zjutraj, ko je rušilec poskušal približati iranskim teritorialnim vodam.