Vzhodnokaribsko vrhovno sodišče (ECSC) je v ponedeljek, 12. januarja 2026, s tradicionalno ceremonialno otvoritvijo v Dominiki uradno obeležilo začetek novega sodnega leta. Dogodek je potekal pod geslom „ECSC: Pravosodje, ki vztraja – zasidrano v neodvisnosti, okrepljeno z zaupanjem“, kar poudarja zavezanost sodstva k pravni državi in integriteti v regiji Vzhodnih Karibov. Kot država gostiteljica je Dominica gostila osrednje dogodke, ki so vključevali verske obrede in uradne nagovore visokih pravosodnih predstavnikov. Slovesnost se je pričela z bogoslužjem, ki mu je sledila posebna seja sodišča, na kateri so razpravljali o dosežkih preteklega leta in načrtih za prihodnje obdobje. Vrhovna sodnica in drugi pravni strokovnjaki so v svojih govorih izpostavili pomen neodvisnega sodstva za stabilnost demokratičnih institucij v vseh državah članicah in pridruženih ozemljih, ki spadajo pod jurisdikcijo tega nadnacionalnega sodišča. Ta vsakoletni dogodek služi tudi kot platforma za predstavitev letnega poročila o delu sodišča ter za naslavljanje izzivov, s katerimi se spopadata pravni sistem in dostop do pravosodja na Karibih. Z vključitvijo sodobnih tehnologij in digitalizacije postopkov si sodišče prizadeva skrajšati sodne zaostanke in izboljšati učinkovitost storitev za državljane vseh devetih članic organizacije OECS.

Višje sodišče v Ljubljani bo izvedlo nadzor nad delovanjem Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar je neposreden odziv na poziv Sodnega sveta po razkritjih v oddaji Tarča. Preiskava se bo osredotočila na vodenje in delovanje sodišča v specifičnih primerih, ki so v javnosti sprožili vprašanja o učinkovitosti in integriteti sodnega postopka. Nadzor je bil odrejen z namenom preverjanja zakonitosti in pravočasnosti sodnih postopkov ter razjasnitve okoliščin, ki so bile izpostavljene v medijskem poročanju. Gre za sistemski odziv pravosodnih organov na očitke o nepravilnostih pri vodenju določenih zadev na največjem slovenskem okrožnem sodišču. Sodni svet je s svojo pobudo poudaril pomen transparentnosti in zaupanja javnosti v pravosodni sistem. Pričakuje se, da bodo ugotovitve nadzora služile kot podlaga za morebitne ukrepe, ki bi izboljšali delovne procese in zagotovili dosledno spoštovanje standardov sodne službe.

Ryszard Bogucki, nekdanji milijonar in obsojenec za umor vodje pruszkowskega klana Andrzeja K., znanega pod vzdevkom Pershing, je po prestani 25-letni zaporni kazni zapustil kaznilnico v Herbach. Bogucki je bil obsojen za sodelovanje pri enem najodmevnejših mafijskih umorov na Poljskem, ki se je zgodil konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob izhodu iz zapora je poudaril, da gre za prvi dan preostanka njegovega življenja. Izpustitev Boguckega pomeni konec dolgega pravosodnega poglavja, ki je v preteklosti močno pretreslo poljsko javnost in varnostne organe. Pred zaporniškimi vrati so ga pričakali novinarji in bližnji, ki jih je prosil za zasebnost in mir pri vstopu v novo življenjsko obdobje. Njegova izpustitev sledi polnemu prestanemu roku kazni, ki mu je bila izrečena zaradi likvidacije vplivnega mafijskega šefa v letovišču Zakopane. Čeprav je bil Bogucki v nekem obdobju povezan tudi z drugimi odmevnimi primeri, vključno z obtožbami o vpletenosti v umor policijskega načelnika Mareka Papałe, je v tistem primeru sodišče kasneje izreklo oprostilno sodbo. Njegova zgodba ostaja eden najbolj znanih primerov vzpona in padca v svetu poljskega organiziranega kriminala in poslovnega sveta po padcu komunizma.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Vodja sekte Dera Sacha Sauda, Gurmeet Ram Rahim Singh, je po odobritvi petnajstega pogojnega izpusta v petek zapustil zapor Rohtak v indijski zvezni državi Haryana. Singh, ki prestaja večletno zaporno kazen zaradi umorov in posilstev, bo naslednjih 40 dni preživel na sedežu svoje organizacije v Sirsi. Po besedah tiskovnega predstavnika in odvetnika organizacije Jitenderja Khurane bo obsojenec v tem obdobju bival v svojem domovanju v Sirsi, kjer bo pod strogim nadzorom. Njegovi pogosti pogojni izpusti iz zapora Sunaria so v indijski javnosti in pravnih krogih sprožili številne razprave o pravičnosti in morebitnih političnih vplivih, saj Singh kljub težkim kaznivim dejanjem redno koristi ugodnosti izpusta. Tožilci in nasprotniki opozarjajo, da so takšne odločitve pogosto usklajene s ključnimi političnimi dogodki v regiji, kjer ima Singh še vedno močan vpliv na svoje privržence. Današnji izhod predstavlja nadaljevanje kontroverzne prakse indijskega pravosodnega sistema v njegovem primeru.

Center za pravosodna istraživanja (CEPRIS) je ostro obsodil domnevne klevetniške in zlonamerne napade na državno tožilko Bojano Savović, ki naj bi bili posledica njenega predloga za disciplinsko odgovornost javnega tožilca Miodraga Markovića. Medtem je nekdanji vrhovni državni tožilec Katnić zanikal, da mu je Lazović ukazal, naj ne sproži postopka proti Roganoviću, in nadaljeval s svojo obrambo na sodišču.

Avstrijsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da napredek kandidatk pri boju proti korupciji določa tempo pristopnih pogajanj z EU. Posebej so izrazili zaskrbljenost nad sprejetjem zakona v Ukrajini, ki bi omejil pooblastila NABU in SAPO, ter poudarili pomen neodvisnosti protikorupcijskih teles. Po mnenju pravnikov omenjeni predsedniški predlog zakona sicer kaže na trajnost boja proti korupciji v Ukrajini, vendar pušča nekatere norme, kot so tiste v zvezi s prodorom v organe pregona, nedefinirane.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Nemška zveza sodnikov (Deutscher Richterbund) je sporočila, da se nemško pravosodje spopada z zgodovinsko najvišjim številom nerešenih zadev. Na tožilstvih po vsej državi se je nabralo približno milijon odprtih postopkov, kar predstavlja resno grožnjo delovanju pravne države. Razmere so se v zadnjem letu dodatno poslabšale zaradi pomanjkanja kadrov in hkrati vse bolj kompleksnih oblik kriminalitete. Zaradi preobremenjenosti so tožilci in sodniki prisiljeni v predčasno ustavljanje številnih preiskav, saj ne morejo zagotoviti obravnave vseh primerov v razumnem roku. Zveza sodnikov opozarja na t. i. dinamičen razvoj kriminalitete, ki zahteva več časa in specializiranega znanja, medtem ko proračunska sredstva za zaposlovanje novega osebja ne sledijo potrebam. Trenutno stanje povzroča upad zaupanja javnosti v pravosodni sistem, saj številna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana zaradi procesnih ovir in pomanjkanja resursov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Analitiki so napovedali, da bi lahko Trumpova agenda za širitev naložb v umetno inteligenco v ZDA leta 2026 postala problematična. Steve Bannon je kritiziral Trumpovo grožnjo Iranu, medtem ko so nekateri republikanci pozvali svoje kolege, naj se uprejo Trumpovi oblasti. Lara Trump je izrazila nezadovoljstvo nad inavguracijo demokratskega župana v New Yorku, Zohrana Mamdanija.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med decembrskim zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, katerega prepisi so bili objavljeni na silvestrovo, zavrnil številne očitke republikancev pod vodstvom Jima Jordana. Smith je med osemurnim pričanjem za zaprtimi vrati pojasnil, da so bile preiskave proti Donaldu Trumpu vodene izključno na podlagi dokazov in brez političnih motivov. Posebej izstopajo navedbe o pridobivanju telefonskih izpiskov članov kongresa, kar je Smith utemeljil s potrebo po razjasnitvi dogodkov 6. januarja 2021, ko naj bi nekateri politiki, vključno z Jordanom, v strahu iskali stik z Belo hišo. Analitiki poudarjajo, da je Jordan namerno izbral čas objave dokumentov ob koncu leta, da bi zmanjšal medijsko pozornost, saj prepisi razkrivajo njegovo neuspešno soočanje s Smithom. Med zaslišanjem je prišlo do razkritij glede pričevanja Cassidy Hutchinson, ki ga je Smith v nekaterih delih označil za posredno vedenje (hearsay). Hkrati je Smith potrdil, da zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni vpogledal v drugi del svojega poročila o tajnih dokumentih, kar so demokrati označili za oviranje preiskave Trumpovih domnevnih kaznivih dejanj.

V nemški zvezni deželi Hessen se primeri umorov pred sodiščem običajno odvijajo brez večjih zamud, je sporočilo združenje sodnikov. Hitra obravnava najtežjih kaznivih dejanj je mogoča zaradi prednostne obravnave teh primerov in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo pravosodnih organov. Učinkovitost postopkov temelji na tesnem sodelovanju med tožilstvom in sodišči, kar omogoča hitro vložitev obtožnic. Kljub splošnim obremenitvam v nemškem pravosodnem sistemu hessensko sodstvo uspeva ohranjati dinamiko v primerih krvnih deliktov, kar je ključno za zaupanje javnosti v pravno državo. Za uspešno izvedbo pospešenih postopkov morajo biti izpolnjeni strogi procesni pogoji, hkrati pa mora biti zagotovljena zadostna kadrovska zasedenost sodnih senatov, ki se ukvarjajo z najzahtevnejšimi kazenskimi zadevami.

V Neaplju je v starosti 94 let umrl Francesco Paolo Casavola, ugleden italijanski pravnik in zaslužni predsednik ustavnega sodišča Italijanske republike. Casavola, ki bi 12. januarja praznoval svoj 95. rojstni dan, je bil ena ključnih osebnosti italijanske pravne stroke. Svojo kariero je posvetil akademskemu delu in pravu, pri čemer je kot redni profesor poučeval institucije rimskega prava na Univerzi Federico II v Neaplju. Njegov prispevek k italijanskemu pravnemu redu je bil izjemen, zlasti v času njegovega predsedovanja ustavnemu sodišču, kjer je bdel nad skladnostjo zakonov z ustavo. Italijanska javnost in akademska sfera se od njega poslavljata kot od velikega humanista in pravnika, ki je s svojim znanjem pomembno sooblikoval sodobno interpretacijo rimskega prava in njegovo vlogo v današnji družbi. Pokojni pravnik je veljal za avtoriteto, ki je združevala strogo pravno teorijo z globokim razumevanjem zgodovinskega razvoja institucij.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.