Romunsko ustavno sodišče (CCR) je v petek, 16. januarja, že četrtič zaporedoma preložilo sprejetje odločitve o ustavnosti novega zakona, ki ureja pokojnine sodnikov in tožilcev. Sodniki ustavnega sodišča so razpravo o spornem zakonu, ki sproža številne polemike v tamkajšnji strokovni in splošni javnosti, zdaj uradno prestavili na 11. februar. Preložitev pomeni, da vprašanje reforme upokojevanja v pravosodnem sektorju ostaja odprto, kar podaljšuje obdobje pravne negotovosti. Čeprav natančni razlogi za zadnjo preložitev niso bili podrobno razkriti, gre za nadaljevanje niza postopkovnih zamikov, ki so se zvrstili v zadnjih mesecih. Nova seja, na kateri naj bi ustavni sodniki končno podali svoj pravni zadržek ali potrditev, je bila sklicana čez približno tri tedne. Zakon o pokojninah sodnikov je ključnega pomena za Romunijo, saj je neposredno povezan z reformami, ki jih od države zahteva Evropska komisija v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Odločitev sodišča bo imela dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ in neodvisnost pravosodnega sistema v državi, ki se že dlje časa trudi uskladiti nacionalno zakonodajo z evropskimi standardi.

Najnovejše poročilo kanadskega statističnega urada (Statistics Canada) razkriva, da so staroselski odrasli v šestih kanadskih provincah v zaporih zaprti desetkrat pogosteje kot nesplošno prebivalstvo. Raziskava, ki je uporabila nov kazalnik, imenovan indeks prekomerne zastopanosti, je vključevala ljudstva Prvih narodov, Inuite in Metise v Britanski Kolumbiji, na Otoku princa Edvarda, v Novi Škotski in Ontariu. Rezultati kažejo na globoko zakoreninjene sistemske neenakosti znotraj kanadskega pravosodnega sistema. Zagovorniki pravic domorodnih ljudstev so ugotovitve označili za pretresljive in opozorili, da takšno nesorazmerje predstavlja resno oviro na poti do narodne sprave. Po njihovih navedbah visoka stopnja zaprtih oseb med staroselci odraža širše družbene težave, vključno z revščino, pomanjkanjem izobraževalnih možnosti in zgodovinsko travmo, ki so jo povzročile pretekle kolonialne politike. Podatki so sprožili nove pozive k reformi kazenske zakonodaje in večjim naložbam v preventivne programe znotraj domorodnih skupnosti. Statistični urad poudarja, da je novi indeks ključno orodje za razumevanje obsega težave, saj omogoča natančnejšo primerjavo med različnimi demografskimi skupinami. Čeprav so se nekatere province že zavezale k izboljšanju stanja, kritiki trdijo, da so dosedanji ukrepi nezadostni. Poročilo bo verjetno služilo kot podlaga za prihodnje politične razprave o človekovih pravicah in socialni pravičnosti v Kanadi, saj osvetljuje vprašanja, ki so bila dolga leta potisnjena na rob javnega diskurza.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Vodja sekte Dera Sacha Sauda, Gurmeet Ram Rahim Singh, je po odobritvi petnajstega pogojnega izpusta v petek zapustil zapor Rohtak v indijski zvezni državi Haryana. Singh, ki prestaja večletno zaporno kazen zaradi umorov in posilstev, bo naslednjih 40 dni preživel na sedežu svoje organizacije v Sirsi. Po besedah tiskovnega predstavnika in odvetnika organizacije Jitenderja Khurane bo obsojenec v tem obdobju bival v svojem domovanju v Sirsi, kjer bo pod strogim nadzorom. Njegovi pogosti pogojni izpusti iz zapora Sunaria so v indijski javnosti in pravnih krogih sprožili številne razprave o pravičnosti in morebitnih političnih vplivih, saj Singh kljub težkim kaznivim dejanjem redno koristi ugodnosti izpusta. Tožilci in nasprotniki opozarjajo, da so takšne odločitve pogosto usklajene s ključnimi političnimi dogodki v regiji, kjer ima Singh še vedno močan vpliv na svoje privržence. Današnji izhod predstavlja nadaljevanje kontroverzne prakse indijskega pravosodnega sistema v njegovem primeru.

Center za pravosodna istraživanja (CEPRIS) je ostro obsodil domnevne klevetniške in zlonamerne napade na državno tožilko Bojano Savović, ki naj bi bili posledica njenega predloga za disciplinsko odgovornost javnega tožilca Miodraga Markovića. Medtem je nekdanji vrhovni državni tožilec Katnić zanikal, da mu je Lazović ukazal, naj ne sproži postopka proti Roganoviću, in nadaljeval s svojo obrambo na sodišču.

Avstrijsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da napredek kandidatk pri boju proti korupciji določa tempo pristopnih pogajanj z EU. Posebej so izrazili zaskrbljenost nad sprejetjem zakona v Ukrajini, ki bi omejil pooblastila NABU in SAPO, ter poudarili pomen neodvisnosti protikorupcijskih teles. Po mnenju pravnikov omenjeni predsedniški predlog zakona sicer kaže na trajnost boja proti korupciji v Ukrajini, vendar pušča nekatere norme, kot so tiste v zvezi s prodorom v organe pregona, nedefinirane.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Višje sodišče v Ljubljani bo izvedlo nadzor nad delovanjem Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar je neposreden odziv na poziv Sodnega sveta po razkritjih v oddaji Tarča. Preiskava se bo osredotočila na vodenje in delovanje sodišča v specifičnih primerih, ki so v javnosti sprožili vprašanja o učinkovitosti in integriteti sodnega postopka. Nadzor je bil odrejen z namenom preverjanja zakonitosti in pravočasnosti sodnih postopkov ter razjasnitve okoliščin, ki so bile izpostavljene v medijskem poročanju. Gre za sistemski odziv pravosodnih organov na očitke o nepravilnostih pri vodenju določenih zadev na največjem slovenskem okrožnem sodišču. Sodni svet je s svojo pobudo poudaril pomen transparentnosti in zaupanja javnosti v pravosodni sistem. Pričakuje se, da bodo ugotovitve nadzora služile kot podlaga za morebitne ukrepe, ki bi izboljšali delovne procese in zagotovili dosledno spoštovanje standardov sodne službe.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Jack Smith, posebni tožilec, bo 22. januarja javno pričal pred Odborom za pravosodje v predstavniškem domu. Donald Trump je z ukinitvijo dolgoletnega dela zveznih tožilcev povzročal padec morale. Odvetnik je opozoril, da bi se lahko kdo poškodoval zaradi Ivan Raiklina, ki je sledil zvezni tožilki in jo zasliševal pred zveznim sodiščem v Washingtonu.

Nemška zveza sodnikov (Deutscher Richterbund) je sporočila, da se nemško pravosodje spopada z zgodovinsko najvišjim številom nerešenih zadev. Na tožilstvih po vsej državi se je nabralo približno milijon odprtih postopkov, kar predstavlja resno grožnjo delovanju pravne države. Razmere so se v zadnjem letu dodatno poslabšale zaradi pomanjkanja kadrov in hkrati vse bolj kompleksnih oblik kriminalitete. Zaradi preobremenjenosti so tožilci in sodniki prisiljeni v predčasno ustavljanje številnih preiskav, saj ne morejo zagotoviti obravnave vseh primerov v razumnem roku. Zveza sodnikov opozarja na t. i. dinamičen razvoj kriminalitete, ki zahteva več časa in specializiranega znanja, medtem ko proračunska sredstva za zaposlovanje novega osebja ne sledijo potrebam. Trenutno stanje povzroča upad zaupanja javnosti v pravosodni sistem, saj številna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana zaradi procesnih ovir in pomanjkanja resursov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Analitiki so napovedali, da bi lahko Trumpova agenda za širitev naložb v umetno inteligenco v ZDA leta 2026 postala problematična. Steve Bannon je kritiziral Trumpovo grožnjo Iranu, medtem ko so nekateri republikanci pozvali svoje kolege, naj se uprejo Trumpovi oblasti. Lara Trump je izrazila nezadovoljstvo nad inavguracijo demokratskega župana v New Yorku, Zohrana Mamdanija.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.