Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je objavilo javni razpis za izbor kulturnih projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji za leto 2024. Skupna višina razpoložljivih sredstev znaša 250.000 evrov, kar predstavlja 50.000 evrov več kot v predhodnem letu. Prijavitelji lahko svoje vloge oddajo do 19. februarja, sredstva pa so namenjena ohranjanju in razvoju kulturne dediščine ter umetniškega ustvarjanja teh skupnosti. Objava razpisa je v delu javnosti in nekaterih medijih sprožila kritične odzive, kjer ministrstvu pod vodstvom Aste Vrečko očitajo, da gre za politično motivirano porabo proračunskih sredstev v predvolilnem obdobju. Kritiki poudarjajo, da se sredstva za te specifične namene povečujejo ravno v času, ko se bližajo volitve, in projekt označujejo za t. i. predvolilni bombonček stranke Levica. Na ministrstvu po drugi strani poudarjajo pomen podpore kulturnemu udejstvovanju manjšinskih narodov, ki niso ustavno priznani kot narodni manjšini, vendar predstavljajo pomemben del prebivalstva. Povečanje proračuna utemeljujejo s potrebami po širšem vključevanju in spodbujanju kulturne raznolikosti v slovenskem prostoru.

Portugalska se je leta 2024 uvrstila na peto najslabše mesto med državami Evropske unije po proračunskih sredstvih vlad za raziskave in razvoj (R&R) na prebivalca, s 78,7 evra na osebo. Podatke je objavil Eurostat. Najvišje določene proračunske vire so zabeležile Luksemburg, Danska in Nizozemska, medtem ko so bile najnižje v Romuniji.

Stranka Levica je pozvala nemško vlado k večjim vlaganjem v javne bazene in spodbujanju plavalnih sposobnosti, zlasti pri otrocih. Zahtevajo letno milijardo evrov za bazene in obvezni pouk plavanja v osnovnih šolah, saj ocenjujejo, da približno polovica otrok ob koncu osnovnošolskega izobraževanja ne zna varno plavati. Levica opozarja, da je plavanje 'prekleta temeljna pravica', in je predložila pet zahtev za izboljšanje stanja.

Trumpova administracija se je redko zahvalila medijem. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je pohvalil medije za poročanje o nedavni vojaški akciji ZDA v Venezueli.

Guverner tajvanskega okrožja Miaoli Zhong Dongjin je na podelitvi priznanj športnikom in trenerjem ostro kritiziral osrednjo vlado zaradi nepravične porazdelitve davčnih prihodkov. Zhong je poudaril, da Miaoli prispeva znatne zneske v državni proračun in zagotavlja oskrbo z vodo ter elektriko, vendar v zameno prejme premalo sredstev, zlasti na področjih izobraževanja in zdravstva. Guvernerja je posebej zmotila odločitev osrednje oblasti, da zaradi razprav o zakonu o finančni razporeditvi neha sofinancirati gradnjo novih učilnic. Zhong je izpostavil negotovost, ki jo povzroča pomanjkanje jasnih podatkov s strani vlade glede nove zakonodaje. Po njegovih besedah je okrožje Miaoli zapostavljeno, čeprav s svojo infrastrukturo in davki podpira razvoj države. Dogodek, na katerem so podelili za dober milijon tajvanskih dolarjev nagrad 188 prejemnikom, je guverner izkoristil kot platformo za poziv k pravičnejši obravnavi lokalnih skupnosti. Poudaril je, da so športni dosežki rezultat trdega dela na lokalni ravni, ki pa zahteva stabilno sistemsko financiranje.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je v javni izjavi ostro kritiziral obseg proračunskega financiranja nevladnih organizacij, ki delujejo na naslovu Metelkova 6 v Ljubljani, zlasti v povezavi z iniciativo Glas ljudstva. Po Janševih navedbah naj bi te organizacije v obdobju med letoma 2010 in 2020 prejele več javnih sredstev, kot jih je država namenila za sofinanciranje gradnje domov za starejše občane, povečanje bolnišničnih kapacitet ali gradnjo študentskih domov. Janša je v zapisu na družbenih omrežjih proteste omenjenih skupin povezal z njihovimi finančnimi interesi. Izpostavil je mnenje, da so protestne aktivnosti, ki so v preteklosti vključevale tudi kolesarjenje po ljubljanskih ulicah, neposredno motivirane z ohranjanjem privilegiranega položaja in visokih mesečnih prejemkov, ki naj bi po njegovih ocenah dosegali do 3000 evrov na mesec. Kritika prihaja v času povečanih napetosti med opozicijo in civilno družbo, ki se aktivno vključuje v politične procese. Janša trdi, da je takšna prerazporeditev proračunskega denarja nepravična do ključnih infrastrukturnih projektov na področju zdravstva in socialne oskrbe, ki so v tem desetletju ostali podhranjeni.

Poslanska skupina Krščanskodemokratske unije (CDU) v hamburškem deželnem parlamentu je od zvezne vlade v Berlinu zahtevala povečanje finančnih sredstev za vzdrževanje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki je ključnega pomena za obrambne namene. Čeprav se vladajoči socialdemokrati (SPD) in opozicijska CDU strinjata, da so dodatna sredstva nujna, ostaja vprašanje odgovornosti za zagotavljanje teh sredstev predmet političnih sporov. CDU namreč odgovornost za pogajanja z zvezno ravnjo pripisuje trenutni deželni vladi pod vodstvom koalicije SPD in Zelenih. Predstavniki CDU so poudarili, da hamburško pristanišče ne služi le civilnemu prometu, temveč igra strateško vlogo pri premikih vojaških enot in logistiki znotraj zveze NATO. Zaradi povečanih varnostnih potreb v Evropi se je povečal pritisk na obstoječo infrastrukturo, ki po mnenju opozicije zahteva nujne investicije, ki jih deželni proračun sam ne more kriti. Razprava odraža širše dileme v Nemčiji glede delitve stroškov za civilno-vojaško infrastrukturo med zvezno državo in posameznimi deželami. Politična napetost v Hamburgu se stopnjuje, saj CDU meni, da deželna vlada ne izvaja dovolj pritiska na zveznega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko pristanišča ostajajo ključna vozlišča za nemško gospodarstvo, njihova vloga v nacionalni varnostni arhitekturi zahteva novo finančno opredelitev, ki bi upoštevala vojaško mobilnost kot prednostno nalogo v prihodnjih proračunskih obdobjih.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Ministrstvo za notranje zadeve (Kemendagri) je potrdilo, da so že zagotovljena proračunska sredstva za plače PPPK (Pegawai Pemerintah dengan Perjanjian Kerja) za polovični delovni čas. Ta odločitev je novica za PPPK v deželnih vladah, kot je Sulsel, in naj bi odpravila morebitne izgovore lokalnih oblasti glede financiranja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs je v izjavi za medije izpostavil nezadovoljstvo največje opozicijske stranke glede državnega financiranja določenih nevladnih organizacij, s poudarkom na Inštitutu 8. marec. Po mnenju stranke SDS je trenutna ureditev financiranja nesprejemljiva, zato so opozorili na svoje pretekle poskuse sistemske ureditve tega področja, ki so jih načrtovali že v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Hojs je poudaril, da bi morala biti vprašanja financiranja nevladnega sektorja urejena bolj transparentno in po možnosti usklajena na ravni celotne Evropske unije. V SDS menijo, da država ne bi smela neposredno podpirati organizacij, ki po njihovem mnenju delujejo politično aktivistično, kar naj bi sprožalo vprašanja o nepristranskosti porabe proračunskih sredstev. Razprava o financiranju nevladnih organizacij ostaja ena ključnih točk političnega razhajanja med trenutno koalicijo in opozicijo. Medtem ko SDS zagovarja strožje kriterije in omejitve, nevladne organizacije in trenutna vlada poudarjajo pomen neodvisnega civilnodružbenega sektorja za delovanje demokracije in zaščito človekovih pravic.

V slovenskem političnem prostoru se je ponovno razvnela razprava o financiranju nevladnih organizacij (NVO), potem ko so predstavniki desnosredinskih strank, vključno z Janezom Janšo, izpostavili potrebo po prevetritvi proračunskih sredstev za ta sektor. Po navedbah desnih medijev je namen predlaganih ukrepov omejiti financiranje organizacijam, ki jih ocenjujejo kot neučinkovite ali ideološko pristranske, medtem ko leva politična struja opozarja na ogrožanje civilne družbe. Nasprotniki sedanjega sistema trdijo, da se leva politika ob kritikah financiranja pogosto skriva za splošno družbeno koristnimi skupinami, kot so gasilci, čeprav ti delujejo po specifični zakonodaji. Kritiki izpostavljajo, da bi morala biti sredstva namenjena predvsem tistim organizacijam, ki prinašajo merljive koristi za državljane, namesto tistim, ki se ukvarjajo izključno s političnim aktivizmom ali promocijo specifičnih ideoloških agend. Odzivi na napovedi o morebitnem krčenju sredstev so v delu javnosti in med predstavniki levice sprožili ostre kritike. Ti poudarjajo pomen nevladnega sektorja pri varovanju človekovih pravic in nadzoru nad oblastjo. Razprava ostaja močno polarizirana, saj obe strani vztrajata pri svojih interpretacijah vloge in pomena nevladnih organizacij v sodobni slovenski družbi.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela odločitev o prerazporeditvi sredstev v državnem proračunu za leto 2025, s katero je zagotovila 235,7 milijona evrov za modernizacijo svoje vojske. Finančni minister Marko Primorac je pojasnil, da so bila skupna prerazporejena sredstva v višini skoraj 250 milijonov evrov, od česar bo levji delež prejel obrambni resor. Sredstva so namenjena predvsem plačilu predplačil za nabavo samohodnih havbic in glavnih bojnih tankov. Ta poteza predstavlja nadaljevanje hrvaške strategije posodabljanja oboroženih sil v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Odločitev o prerazporeditvi proračunskega denarja omogoča takojšen začetek finančnih transakcij s ponudniki vojaške opreme, kar zagotavlja hitrejšo dobavo ključnih obrambnih sistemov. Vlada poudarja, da gre za nujno investicijo v nacionalno varnost, ki sledi dolgoročnim načrtom razvoja obrambnih zmogljivosti države in izpolnjevanju zavez znotraj zavezništva NATO.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, na predvečer nemirov na Kapitolu.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je po navodilih administracije predsednika Donalda Trumpa zamrznilo izplačevanje vseh zveznih sredstev za otroško varstvo v vseh zveznih državah. Odločitev o razširitvi ukrepa na celotno državo je sledila prvotni zamrznitvi sredstev v Minnesoti, kjer so se pojavili očitki o obsežnih finančnih goljufijah v dnevnih centrih, povezanih s somalijsko skupnostjo. Namestnik sekretarja HHS Jim O'Neill je uvedbo sistema "defend the spend" utemeljil s trditvami o razširjenih zlorabah javnega denarja, pri čemer se je skliceval na posnetke državljanskih novinarjev in vplivnežev. Zaradi novih pravil bodo morale zvezne države za pridobitev sredstev predložiti podrobna utemeljitve in dokazila, vključno s fotografijami, kar po mnenju kritikov ogroža socialno varnost družin. Hkrati je generalni tožilec zvezne države Washington izdal opozorilo neodvisnim preiskovalcem, naj prenehajo z nadlegovanjem somalijskih centrov za otroško varstvo, saj bi njihovo ravnanje lahko opredelili kot kaznivo dejanje iz sovraštva. Politični nasprotniki in nekateri guvernerji iz vrst demokratov so potezo Bele hiše označili za nepremišljen napad na javne storitve, medtem ko administracija vztraja pri ničelni toleranci do goljufij z migrantovimi omrežji.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.