Portugalska se je leta 2024 uvrstila na peto najslabše mesto med državami Evropske unije po proračunskih sredstvih vlad za raziskave in razvoj (R&R) na prebivalca, s 78,7 evra na osebo. Podatke je objavil Eurostat. Najvišje določene proračunske vire so zabeležile Luksemburg, Danska in Nizozemska, medtem ko so bile najnižje v Romuniji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ustavila vsa zvezna sredstva za zvezne države in mesta, ki izvajajo politiko t. i. mest zatočišča (sanctuary cities). Ta ukrep, ki ga je Trump poudarjal že med svojo predvolilno kampanjo, cilja na lokalne oblasti, ki omejujejo sodelovanje z zveznimi organi pri nadzoru in deportacijah nezakonitih priseljencev. Predsednik je te jurisdikcije na družbenih omrežjih označil za "skorumpirane centre za zaščito kriminalcev" in s tem stopnjeval pritisk na demokratske voditelje. Napoved je nemudoma sprožila ostre odzive pravnih strokovnjakov in lokalnih politikov, ki opozarjajo na morebitno neustavnost takšne poteze. Generalni tožilec Kalifornije Rob Bonta in oblasti v San Franciscu so poudarili, da so se zvezna sodišča v preteklosti že postavila na stran lokalnih oblasti, saj predsednik nima enostranskih pooblastil za pogojevanje sredstev, ki jih je odobril kongres. V primeru uveljavitve bi lahko samo območje zaliva San Francisco izgubilo več milijard dolarjev zvezne pomoči, kar bi resno ogrozilo lokalne proračune in javne storitve. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v Trumpovem širšem prizadevanju za poostritev priseljenske politike in neposreden obračun z opozicijskimi zveznimi državami. Medtem ko administracija trdi, da lokalne politike zatočišč ogrožajo javno varnost in kršijo zvezno zakonodajo, kritiki opozarjajo, da gre za politično motivirano kaznovanje ideoloških nasprotnikov. Pričakovati je, da se bo spor preselil na sodišča, kjer so mesta v podobnih primerih že dosegla pravne zmage proti prejšnjim poskusom zamrznitve sredstev.

Nemška zvezna ministrica za raziskave Dorothee Bär je po zgledu bavarskega premierja Markusa Söderja odpovedala svojo udeležbo na prihajajočem vrhu Ludwiga Erharda ob Tegernseeju. Uradni razlog za odpoved so po navedbah njenega kabineta terminska prekrivanja z drugimi obveznostmi, vendar se je ministrica za ta korak odločila v času naraščajočih napetosti med politiko in organizatorjem dogodka. Ludwig-Erhard-Gipfel organizira medijska skupina Weimer Media Group, ki se je v zadnjem obdobju znašla pod plazom kritik in negativnih naslovov v medijih. Čeprav Bärjeva v nasprotju s Söderjem ni neposredno navedla političnih razlogov za odpoved, je njen umik interpretiran kot nadaljevanje distanciranja vodilnih politikov stranke CSU od omenjenega dogodka in njegovega ustanovitelja Wolframa Weimerja. Dogodek, ki tradicionalno velja za prestižno stičišče gospodarstva in politike, se sedaj sooča z resnimi težavami pri zagotavljanju visoke ravni političnih govorcev. Odpovedi dveh ključnih politikov iz vrst bavarske krščansko-socialne unije (CSU) mečejo senco na verodostojnost letošnjega srečanja in nakazujejo širši konflikt med bavarsko vlado in organizatorji vrha.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Stranka Levica je pozvala nemško vlado k večjim vlaganjem v javne bazene in spodbujanju plavalnih sposobnosti, zlasti pri otrocih. Zahtevajo letno milijardo evrov za bazene in obvezni pouk plavanja v osnovnih šolah, saj ocenjujejo, da približno polovica otrok ob koncu osnovnošolskega izobraževanja ne zna varno plavati. Levica opozarja, da je plavanje 'prekleta temeljna pravica', in je predložila pet zahtev za izboljšanje stanja.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs je v izjavi za medije izpostavil nezadovoljstvo največje opozicijske stranke glede državnega financiranja določenih nevladnih organizacij, s poudarkom na Inštitutu 8. marec. Po mnenju stranke SDS je trenutna ureditev financiranja nesprejemljiva, zato so opozorili na svoje pretekle poskuse sistemske ureditve tega področja, ki so jih načrtovali že v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Hojs je poudaril, da bi morala biti vprašanja financiranja nevladnega sektorja urejena bolj transparentno in po možnosti usklajena na ravni celotne Evropske unije. V SDS menijo, da država ne bi smela neposredno podpirati organizacij, ki po njihovem mnenju delujejo politično aktivistično, kar naj bi sprožalo vprašanja o nepristranskosti porabe proračunskih sredstev. Razprava o financiranju nevladnih organizacij ostaja ena ključnih točk političnega razhajanja med trenutno koalicijo in opozicijo. Medtem ko SDS zagovarja strožje kriterije in omejitve, nevladne organizacije in trenutna vlada poudarjajo pomen neodvisnega civilnodružbenega sektorja za delovanje demokracije in zaščito človekovih pravic.

Bavarski premier Markus Söder je po vrsti obtožb o nedovoljenem lobiranju prekinil sodelovanje z zveznim ministrom za kulturo Wolframom Weimerjem in napovedal ustavitev proračunskega financiranja vrha Ludwiga Erharda. Odločitev predsednika stranke CSU sledi razkritjem, da je Weimer kot družbenik osebno profitiral od omenjenega gospodarskega dogodka, ki je prejel na stotine tisoč evrov bavarskih davkoplačevalskih sredstev. Medtem ko predsednik CDU Friedrich Merz kljub škandalu ohranja podporo Weimerju, je Söderjeva vlada uradno zamrznila svojo vlogo pokroviteljice dogodka na Tegernseeju. Politični pritisk na ministra se stopnjuje, saj je stranka AfD ponovno pozvala k njegovi takojšnji razrešitvi s položaja zveznega ministra za kulturo. Kritiki Weimerju očitajo nezdružljivost njegove ministrske funkcije s komercialnimi dejavnostmi njegove medijske skupine Weimer Media Group. Söderjeva poteza velja za poskus omejevanja politične škode pred prihajajočimi volilnimi izzivi, saj dogodek, ki naj bi služil javni razpravi o tržnem gospodarstvu, zdaj velja za komercialno lobistično platformo. Zaradi finančnih nepravilnosti in vprašljive porabe javnega denarja se je pod drobnogledom znašel celoten sistem državnega financiranja tovrstnih konferenc. Bavarska vlada je sporočila, da bo nadaljnje sodelovanje mogoče le po popolnem razjasnjenju vseh obtožb o navzkrižju interesov. Trenutno stanje povzroča napetosti znotraj konservativnega bloka Union, saj Söderjeva odločitev neposredno spodkopava položaj enega ključnih zaupnikov Friedricha Merza.

Trumpova administracija se je redko zahvalila medijem. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je pohvalil medije za poročanje o nedavni vojaški akciji ZDA v Venezueli.

Guverner tajvanskega okrožja Miaoli Zhong Dongjin je na podelitvi priznanj športnikom in trenerjem ostro kritiziral osrednjo vlado zaradi nepravične porazdelitve davčnih prihodkov. Zhong je poudaril, da Miaoli prispeva znatne zneske v državni proračun in zagotavlja oskrbo z vodo ter elektriko, vendar v zameno prejme premalo sredstev, zlasti na področjih izobraževanja in zdravstva. Guvernerja je posebej zmotila odločitev osrednje oblasti, da zaradi razprav o zakonu o finančni razporeditvi neha sofinancirati gradnjo novih učilnic. Zhong je izpostavil negotovost, ki jo povzroča pomanjkanje jasnih podatkov s strani vlade glede nove zakonodaje. Po njegovih besedah je okrožje Miaoli zapostavljeno, čeprav s svojo infrastrukturo in davki podpira razvoj države. Dogodek, na katerem so podelili za dober milijon tajvanskih dolarjev nagrad 188 prejemnikom, je guverner izkoristil kot platformo za poziv k pravičnejši obravnavi lokalnih skupnosti. Poudaril je, da so športni dosežki rezultat trdega dela na lokalni ravni, ki pa zahteva stabilno sistemsko financiranje.

Poslanska skupina Krščanskodemokratske unije (CDU) v hamburškem deželnem parlamentu je od zvezne vlade v Berlinu zahtevala povečanje finančnih sredstev za vzdrževanje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki je ključnega pomena za obrambne namene. Čeprav se vladajoči socialdemokrati (SPD) in opozicijska CDU strinjata, da so dodatna sredstva nujna, ostaja vprašanje odgovornosti za zagotavljanje teh sredstev predmet političnih sporov. CDU namreč odgovornost za pogajanja z zvezno ravnjo pripisuje trenutni deželni vladi pod vodstvom koalicije SPD in Zelenih. Predstavniki CDU so poudarili, da hamburško pristanišče ne služi le civilnemu prometu, temveč igra strateško vlogo pri premikih vojaških enot in logistiki znotraj zveze NATO. Zaradi povečanih varnostnih potreb v Evropi se je povečal pritisk na obstoječo infrastrukturo, ki po mnenju opozicije zahteva nujne investicije, ki jih deželni proračun sam ne more kriti. Razprava odraža širše dileme v Nemčiji glede delitve stroškov za civilno-vojaško infrastrukturo med zvezno državo in posameznimi deželami. Politična napetost v Hamburgu se stopnjuje, saj CDU meni, da deželna vlada ne izvaja dovolj pritiska na zveznega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko pristanišča ostajajo ključna vozlišča za nemško gospodarstvo, njihova vloga v nacionalni varnostni arhitekturi zahteva novo finančno opredelitev, ki bi upoštevala vojaško mobilnost kot prednostno nalogo v prihodnjih proračunskih obdobjih.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Ministrstvo za notranje zadeve (Kemendagri) je potrdilo, da so že zagotovljena proračunska sredstva za plače PPPK (Pegawai Pemerintah dengan Perjanjian Kerja) za polovični delovni čas. Ta odločitev je novica za PPPK v deželnih vladah, kot je Sulsel, in naj bi odpravila morebitne izgovore lokalnih oblasti glede financiranja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V slovenskem političnem prostoru se je ponovno razvnela razprava o financiranju nevladnih organizacij (NVO), potem ko so predstavniki desnosredinskih strank, vključno z Janezom Janšo, izpostavili potrebo po prevetritvi proračunskih sredstev za ta sektor. Po navedbah desnih medijev je namen predlaganih ukrepov omejiti financiranje organizacijam, ki jih ocenjujejo kot neučinkovite ali ideološko pristranske, medtem ko leva politična struja opozarja na ogrožanje civilne družbe. Nasprotniki sedanjega sistema trdijo, da se leva politika ob kritikah financiranja pogosto skriva za splošno družbeno koristnimi skupinami, kot so gasilci, čeprav ti delujejo po specifični zakonodaji. Kritiki izpostavljajo, da bi morala biti sredstva namenjena predvsem tistim organizacijam, ki prinašajo merljive koristi za državljane, namesto tistim, ki se ukvarjajo izključno s političnim aktivizmom ali promocijo specifičnih ideoloških agend. Odzivi na napovedi o morebitnem krčenju sredstev so v delu javnosti in med predstavniki levice sprožili ostre kritike. Ti poudarjajo pomen nevladnega sektorja pri varovanju človekovih pravic in nadzoru nad oblastjo. Razprava ostaja močno polarizirana, saj obe strani vztrajata pri svojih interpretacijah vloge in pomena nevladnih organizacij v sodobni slovenski družbi.

Mesto Minneapolis, zvezna država Minnesota in številna druga mesta, vključno s Chicagom, so sprožila pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi agresivnih imigracijskih operacij in groženj z ukinitvijo zveznega financiranja. Spor se je zaostril po incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje (ICE) med operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Good, kar je sprožilo val protestov po vsej državi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je dejanja zveznih organov označil za protiustavna in nezakonita, saj naj bi agenti brez izbirčnosti pridrževali državljane ZDA. Hkrati je predsednik Trump napovedal popolno ustavitev vseh zveznih izplačil tako imenovanim »mestom zatočiščem« (sanctuary cities), ki po njegovem mnenju ščitijo kriminalce in ne sodelujejo z zveznimi organi pri deportacijah. Illinois in Chicago sta v ločeni tožbi obtožila administracijo izvajanja »organiziranega bombardiranja« in vzpostavljanja ozračja strahu z uporabo vojaško usposobljenega osebja in kemičnega orožja na njihovih ulicah. Pravni spori se širijo tudi na področje pravic transspolnih oseb, kjer Illinois vodi tožbo proti pogojevanju milijardnih sredstev z diskriminatornimi ukrepi. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da je od začetka Trumpovega mandata preklicalo več kot 100.000 vizumov v okviru strožje priseljenske politike. Kot razloge za preklic navajajo prekoračitve bivanja, vožnjo pod vplivom alkohola in nasilna dejanja. Medtem ko administracija vztraja pri varnostnem vidiku teh ukrepov, župani demokratskih mest obljubljajo nepopustljiv pravni boj za povrnitev vseh zadržanih sredstev, ki so ključna za javno varnost, šolstvo in infrastrukturo.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela odločitev o prerazporeditvi sredstev v državnem proračunu za leto 2025, s katero je zagotovila 235,7 milijona evrov za modernizacijo svoje vojske. Finančni minister Marko Primorac je pojasnil, da so bila skupna prerazporejena sredstva v višini skoraj 250 milijonov evrov, od česar bo levji delež prejel obrambni resor. Sredstva so namenjena predvsem plačilu predplačil za nabavo samohodnih havbic in glavnih bojnih tankov. Ta poteza predstavlja nadaljevanje hrvaške strategije posodabljanja oboroženih sil v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Odločitev o prerazporeditvi proračunskega denarja omogoča takojšen začetek finančnih transakcij s ponudniki vojaške opreme, kar zagotavlja hitrejšo dobavo ključnih obrambnih sistemov. Vlada poudarja, da gre za nujno investicijo v nacionalno varnost, ki sledi dolgoročnim načrtom razvoja obrambnih zmogljivosti države in izpolnjevanju zavez znotraj zavezništva NATO.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.