Nemške občine se v zadnjih letih spopadajo s hudo finančno krizo, saj jim primanjkuje sredstev za nujne investicije v infrastrukturo, kot so ceste, šole in športna igrišča. Nedavna poročila, vključno z analizami Bertelsmannove fundacije in podrobnimi raziskavami finančnega stanja v Saarlandu, kažejo na zaskrbljujoč trend. Mnoge občine, še posebej 17 od 20 najšibkejših, se nahajajo v Vzhodni Nemčiji, kar poudarja neenakomerno porazdelitev finančne moči po državi. Medtem ko nekatere regije beležijo rast, druge beležijo drastične primanjkljaje, ki ogrožajo njihovo sposobnost vzdrževanja osnovnih storitev. V Saarlandu so občine v zadnjih desetih letih ustvarile presežke le dvakrat, kar kaže na sistemske težave. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo brez korenitih reform mestne blagajne kmalu povsem izčrpane.

Danska narodna banka je v svoji najnovejši oceni gospodarskih gibanj izdala resno opozorilo glede prihodnosti Grenlandije, ki kot avtonomno območje spada pod okrilje danskega kraljestva. Poročilo navaja, da se otok spopada z opaznim upočasnjevanjem gospodarske rasti, kar v kombinaciji s poslabšanjem stanja javnih financ predstavlja tveganje za stabilnost regije. Osrednja finančna institucija poudarja, da bodo v prihodnje potrebni varčevalni ukrepi za sanacijo proračunskega primanjkljaja. Gospodarske razmere na Grenlandiji so tesno povezane z dansko fiskalno politiko, vendar banka opozarja, da trenutni trendi zahtevajo takojšnjo pozornost lokalnih in državnih oblasti. Analitiki izpostavljajo, da bi lahko dolgotrajna stagnacija privedla do zmanjšanja javnih storitev in investicij, če ne bo prišlo do strukturnih reform. To opozorilo prihaja v času, ko se Arktika vedno bolj odpira za mednarodne interese, vendar notranja finančna šibkost Grenlandije omejuje njeno sposobnost za neodvisen razvoj.

Češki državni proračun je preteklo leto končal s primanjkljajem v višini 290,7 milijarde čeških kron, kar je bistveno preseglo prvotno načrtovanih 241 milijard kron. Finančna ministrica Alena Schillerová je v torek sporočila, da gre za četrti največji primanjkljaj od nastanka samostojne Češke republike. Rezultat kaže na slabše proračunsko stanje v primerjavi z letom 2024, ko je primanjkljaj znašal 271,4 milijarde kron. Po navedbah opozicije je vlada pod vodstvom Petra Fiale prvič po šestnajstih letih presegla zakonsko določeno omejitev primanjkljaja, in sicer za približno 50 milijard kron. Finančna ministrica je izpostavila, da se je proračunski minus v primerjavi z letom prej povečal za skoraj 20 milijard kron, kar predstavlja odstopanje od zastavljenih fiskalnih ciljev države v letu 2025.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta. Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Zvezni rezi financiranja so ustvarili izjemno težke razmere v Bronxu, najrevnejšem kongresnem okrožju v ZDA. Hkrati so tri demokratsko vodene zvezne države, ki se srečujejo z večmilijardnimi primanjkljaji, omejile dostop do programa Medicaid za ljudi brez stalnega zakonitega statusa. Ti ukrepi so bili sprejeti, ker so stroški programov presegli projekcije, kar je povzročilo zaskrbljenost, da bo zmanjšanje dostopa do zdravstvenih storitev imelo tragične posledice, vključno z izgubami življenj.

Združenje nemških mest je izdalo resno opozorilo glede kritičnega finančnega stanja občin v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, ki se bo po napovedih močno poslabšalo do leta 2026. Zaradi praznih mestnih blagajn in naraščajočih dolgov so lokalne oblasti prisiljene načrtovati drastične varčevalne ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na kakovost življenja prebivalcev. Med predvidenimi ukrepi so krajšanje obratovalnih časov javnih kopališč, ukinjanje številnih avtobusnih linij ter zmanjševanje sredstev za druge ključne javne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da se mesta spopadajo s kombinacijo upada davčnih prihodkov in naraščajočih socialnih izdatkov. Brez sistemske pomoči zvezne ali deželne ravni se mnoga mesta ne bodo mogla izogniti dolžniški spirali, kar ogroža osnovno delovanje lokalne samouprave. Situacija v letu 2026 bi lahko pomenila prelomnico, ko bodo morala mesta dokončno opustiti številne prostovoljne dejavnosti in se osredotočiti le na nujne zakonske naloge, kar bo povzročilo vidno poslabšanje javne infrastrukture in storitev.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je javnosti predstavila rezultate državnega proračuna za preteklo leto, ki kažejo na poglobljen proračunski primanjkljaj. Čeprav je bil prvotno načrtovan primanjkljaj v višini 241 milijard kron, je ministrica že pred uradno objavo opozorila, da te meje ni bilo mogoče zadržati. Končni primanjkljaj bo po njenih besedah verjetno presegel celo raven iz leta 2024, ko je znašal 271,4 milijarde kron. Konec novembra je primanjkljaj znašal 232,4 milijarde kron, vendar se je v decembru zaradi tradicionalnega povečanja porabe dodatno poglobil. Ministrica je poudarila, da se bo nastali dolg pokril z dodatnim zadolževanjem države na finančnih trgih. Takšen razvoj dogodkov v Češki republiki sproža razprave o dolgoročni vzdržnosti javnih financ in vplivu rastočega dolga na stabilnost gospodarstva, zlasti v luči preteklih let, ko so se decembrski primanjkljaji redno povečevali za približno 20 milijard kron.

Kljub vstopu v rešitev za stare dolgove in milijardnim investicijam v infrastrukturo, občine v Severnem Porenju-Vestfaliji (NRW) ne pričakujejo preobrata v svojih financah. Nova anketa kaže, da so proračunski primanjkljaji postali "novo normalno" za te občine.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 zabeležilo dramatičen upad, ki ga zaznamujejo krčenje zasebnega sektorja in naraščajoče zadolževanje države. Pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza se je Nemčija po osmih mesecih nove vlade znašla v položaju, kjer realna gospodarska rast znaša zgolj 0,2 odstotka, medtem ko se je neto dolg povzpel nad 4 odstotke. Zaradi visoke državne kvote se je zasebni sektor v primerjavi s prejšnjim letom dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka, kar nakazuje na konec dolgoletnega obdobja blaginje v največjem evropskem gospodarstvu. Kritiki vladi očitajo ideološko zaslepljenost in pomanjkanje ustreznih ukrepov za spodbujanje rasti, kar je privedlo do industrijskega propada in nujnega varčevanja. Razmere so v Berlinu sprožile razprave o odgovornosti politikov, katerih plače niso povezane z uspešnostjo gospodarstva. Medtem ko se javni sektor širi, se produktivni del družbe spopada z materialnim pomanjkanjem, kar bi lahko v prihodnjem letu vodilo v še globljo krizo in potrebo po korenitih strukturnih reformah.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Avstrijski javni dolg se je v tretjem četrtletju leta 2025 znatno povečal in dosegel 83,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po podatkih avstrijskega statističnega urada gre za opazen porast v primerjavi z lanskim letom, ko je dolg znašal 81,5 odstotka BDP, pa tudi v primerjavi z drugim četrtletjem letošnjega leta, ko je bila raven dolga pri 82,2 odstotka. Kumulativni proračunski primanjkljaj je po prvih treh četrtletjih znašal 4,5 odstotka. Naraščajoči trend zadolževanja v sosednji državi odraža zahtevne fiskalne razmere, s katerimi se spopada Dunaj. Povečanje dolga za več kot dve odstotni točki na letni ravni kaže na pritiske na državne finance, ki so posledica gospodarskih gibanj in proračunske porabe. Podatki so ključni za razumevanje stabilnosti evrskega območja, saj Avstrija velja za eno izmed gospodarsko najpomembnejših trgovinskih partneric v srednji Evropi.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno hitreje od prvotnih napovedi urada za odgovoren zvezni proračun. Glavni razlogi za tako strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, hkrati pa se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti so namreč dosegla raven bilijona dolarjev, kar predstavlja trojno povečanje v primerjavi z letom 2020. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostaja protislovna; medtem ko je borzni indeks S&P 500 v letu 2025 zabeležil skoraj 18-odstotno rast, se ameriški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem odreže slabše. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v zvezno blagajno prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, vendar je hkrati povzročila visoko volatilnost na trgih in povečala inflacijska pričakovanja. Napovedi za leto 2026 kažejo na ohlajanje gospodarske rasti na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri treh odstotkih. Med prebivalstvom se kljub nekaterim pozitivnim kazalnikom, kot je bila 4,3-odstotna rast v tretjem četrtletju lanskega leta, stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnjih življenjskih stroškov in stabilnosti finančnega sistema.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v pogovoru za medij Gość Niedzielny ostro kritiziral delovanje vlade premiera Donalda Tuska. Po njegovih besedah nenehne preiskave in razčiščevanja afer prejšnje vlade stranke PiS ohromljajo državo in odvračajo pozornost od ključnih težav, s katerimi se soočajo državljani. Nawrocki je izpostavil, da Poljaki niso zadovoljni z delom vlade, saj namesto realnih rešitev za težave v zdravstvu in proračunski primanjkljaj dobivajo zgolj politične procese. Na predsednikove izjave se je hitro odzval zunanji minister Radosław Sikorski, ki je opozoril na nujnost preglednosti pri porabi javnih sredstev. Sikorski je izpostavil nepravilnosti v Skladu za pravosodje in poudaril, da je preiskava več sto milijonov zlotov javnega denarja nujna za vzpostavitev pravne države. Napetosti med predsedniško palačo in vlado se stopnjujejo kljub prvotnim napovedim o pripravljenosti na konstruktivno sodelovanje po julijskih volitvah.