Mjanmarska država Kačin je postala žarišče rivalstva med ZDA in Kitajsko zaradi redkih zemelj. ZDA si prizadevajo okrepiti svoj vpliv v tej regiji, ki je ključnega pomena za dobavo redkih zemelj sosednji Kitajski. Zahodni mediji so objavili vrsto člankov, ki poudarjajo pomembno vlogo Kačina v svetovni industriji redkih zemelj.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Evropska unija je v lanskem letu skoraj polovico uvoza redkih zemelj pridobila iz Kitajske, sledila pa je Rusija z okoli 29-odstotnim deležem, kažejo podatki Eurostata. To poudarja veliko odvisnost EU od teh dveh držav za kritične surovine.

ZDA so si prizadevale podvojiti kitajske zmogljivosti predelave redkih zemelj, da bi zmanjšale kitajski strateški vpliv na trgu. Hkrati so tajvanske tehnološke družbe napovedale zmanjšanje poslovanja s Kitajsko zaradi kibernetskih groženj in varnostnih pomislekov. Ameriški predsednik Trump je odobril izjeme pri regulaciji za premogovne elektrarne in obrate za predelavo železove rude.

Brazilija je v prvi polovici leta potrojila izvoz redkih zemelj na Kitajsko, kljub strogemu carinskemu nadzoru v aprilu in maju. Izvoz redkih zemelj je postal ključna tema v mednarodni trgovini zaradi njihove pomembnosti za avtomobilsko, letalsko, polprevodniško in obrambno industrijo.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Kitajska je prepovedala izvoz blaga z dvojno rabo, programske opreme, tehnologij in nekaterih redkih zemeljskih elementov na Japonsko, ki bi jih lahko uporabili v vojaške namene. Ta poteza je zaostrila že tako napete odnose med državama, ki so se okrepile po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega posredovanja Japonske v primeru kitajske akcije proti Tajvanu.

Kitajska se je zavezala k zatiranju nezakonitega izvoza redkih zemelj in pozvala ZDA k odpravi dodatnih trgovinskih omejitev. Ta poteza sledi poročilu, ki je razkrilo, kako so bile redke zemlje pretovarjane v ZDA preko Tajske in Mehike.

Združene države so sklenile nove trgovinske sporazume z Indonezijo in Filipini, kar bi lahko neposredno ali posredno vplivalo na kitajske gospodarske interese. Analitiki ocenjujejo, da bo Kitajska pozorno spremljala podrobnosti teh bilateralnih sporazumov, še posebej določbe, ki bi lahko spodkopale njeno ekonomsko moč. Poleg tega obstajajo pomisleki, da bi lahko nova trgovinska partnerstva ZDA preoblikovala regionalne dobavne verige in izkoristila nahajališča redkih zemelj, kar bi lahko dodatno ogrozilo prevladujoč položaj Kitajske v regiji.

Kitajska in Evropska unija (EU) sta obeležili 50. obletnico dvostranskih vezi z vrhom v Pekingu, kjer so se zbrali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta António Costa in kitajski predsednik Xi Jinping. Ključne teme pogovorov so bile redke zemlje in vojna v Ukrajini, kar poudarja strateški pomen teh vprašanj za obe strani.

Ruska vlada je razširila program podpore naložbam v tehnologije, ki naj bi omogočile proizvodnjo redkih zemeljskih kovin. Glavni cilj je nadomestitev uvoza in doseganje tehnološke suverenosti, saj Rusija trenutno večino rudnega koncentrata teh kovin izvaža, ker nima lastnih predelovalnih zmogljivosti. S tem si želi zmanjšati odvisnost od uvoza, predvsem iz Kitajske.

Kitajski izvoz magnetov iz redkih zemelj v ZDA se je junija skoraj posedemkrat povečal glede na majsko raven, kar kaže na oživitev pretoka ključnih mineralov, ki se uporabljajo v električnih vozilih in vetrnih turbinah. To povečanje sledi trgovinskemu sporazumu med Washingtonom in Pekingom. Analitiki poudarjajo, da Kitajska ohranja rast izvoza kot odgovoren dobavitelj.

Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kjer sta razpravljala o trgovinskih odnosih. Srečanje je potekalo v času naraščajočih trgovinskih napetosti med državama. Trump je pred srečanjem ukazal takojšnje testiranje jedrskega orožja, da bi dohitel Rusijo in Kitajsko. Srečanje je bilo prvo srečanje med Trumpom in Xijem v zadnjih šestih letih.

Pred prihajajočim srečanjem Trumpa in Xija se je povečal optimizem glede reševanja trgovinskih napetosti, kar je spodbudilo rast ameriških delnic. Poleg trgovine bosta predsednika razpravljala o Tajvanu in Rusiji. ZDA pa iščejo strokovno znanje zasebnega sektorja glede kritičnih mineralov.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je napovedal, da bo izgradnja tovarne za proizvodnjo super magnetov v znesku 600 milijonov ringitov (143 milijonov ameriških dolarjev) v zvezni državi Pahang okrepila malezijski sektor redkih zemelj. Avstralsko podjetje Lynas Rare Earths in južnokorejsko podjetje JS Link sta julija podpisala dogovor o razvoju obrata za proizvodnjo neodimovih magnetov s kapaciteto 3.000 ton v bližini Lynasove tovarne naprednih materialov v malezijskem okrožju Kuantan. Malezijski minister za trgovino bo nadzoroval projekt, ki vključuje obdelavo redkih zemelj.

Indija si prizadeva pridobiti vzorce redkih zemelj iz Mjanmara s pomočjo močne uporniške skupine, saj išče alternativne vire strateških surovin, ki jih močno nadzoruje Kitajska. Indija je zaprosila državno in zasebno podjetje, da razišče zbiranje vzorcev iz rudnikov v severovzhodnem Mjanmaru. Kitajska omejuje izvoz magnetov iz redkih zemelj, nad katerimi ima skorajšnji monopol.

Evropska unija in Kitajska sta na vrhu v Pekingu dosegli nov dogovor o mehanizmu za zagotavljanje dobav redkih zemeljskih kovin. EU si prizadeva z novim mehanizmom preprečiti morebitne pomanjkljivosti v dobavah teh ključnih surovin, ki so bistvene za številne industrijske procese. Dogovor naj bi bil odgovor na evropske pomisleke glede kitajskih izvoznih kontrol. Podrobnosti o mehanizmu EU še ni v celoti razkrila.

Podjetje Dateline Resources je uveljavilo možnost zagotovitve pravic do vode in infrastrukture blizu rudnika pri svojem projektu Colosseum v Kaliforniji, ki obsega 1,1 milijona unč zlata in redkih zemelj.

ZDA in Južna Koreja sta med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Seulu dosegli trgovinski dogovor. Južna Koreja naj bi v ZDA vložila 350 milijard dolarjev. Trump je dejal, da je trgovinski dogovor s to vzhodnoazijsko državo "skoraj dokončan". Med pogajanji je Trump prejel zlato medaljo in krono.

Donald Trump je ocenil, da Kitajska postaja zelo sovražna in izjavil, da ne vidi več razloga za srečanje s Xi Jinpingom v Južni Koreji. Zagrozil je z velikim povečanjem carin na kitajske izdelke, kar je povezano s kitajsko omejitvijo izvoza redkih zemelj.