V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v obsežne politične nemire. Po podatkih organizacije za človekove pravice HRANA je v spopadih s silami varnosti umrlo najmanj 65 ljudi, od tega 50 protestnikov in 15 pripadnikov varnostnih služb. Oblasti v Teheranu so v odgovor na dogajanje onemogočile dostop do spleta za več kot 24 ur ter državljanom pošiljale opozorilna sporočila SMS, naj se ne udeležujejo shodov, medtem ko vojska grozi z uporabo sile za zaščito strateške infrastrukture. Iransko tožilstvo je napovedalo ostre ukrepe proti vsem udeležencem nemirov, ki jih obravnavajo kot "sovražnike Boga", za kar je predvidena smrtna kazna. Generalni tožilec Movahedi Azad je pozval k hitrim sodnim postopkom brez kakršnega koli sočutja do tistih, ki so poškodovali javno lastnino ali ogrozili varnost. Protestniki po drugi strani zahtevajo odstop verskega vodstva in v prestolnici vzklikajo slogane proti klerikalni eliti, nekateri pa pozivajo k vrnitvi monarhije pod vodstvom Reza Pahlavija. Mednarodna skupnost, predvsem Združene države Amerike, pozorno spremlja dogajanje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil neposredno podporo protestnikom in opozoril iranske voditelje pred stopnjevanjem nasilja. Ameriška administracija je nakazala pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu, medtem ko Teheran za spodbujanje nemirov obtožuje Združene države Amerike in Izrael.

Iranski državni tožilec Mohamed Movahedi Azad je sporočil, da bodo vse udeležence protestov obravnavali kot "sovražnike Boga" (moharebeh), za kar je po iranski zakonodaji zagrožena smrtna kazna. Napoved, ki jo je prenašala iranska državna televizija, vključuje tudi vse tiste, ki bi protestnikom kakor koli pomagali ali jih podpirali pri njihovih dejavnostih. Tožilec je ob tem izdal navodilo kolegom, naj primere obravnavajo skrbno, a brez popuščanja. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev iranske pravosodne politike v prizadevanjih za zatrtje civilnih nemirov in opozicijskega delovanja v državi. Obtožba "sovraštva do Boga" se v Islamski republiki Iran tradicionalno uporablja za najhujša kazniva dejanja zoper državo in vero, kar pravosodnim organom omogoča izrekanje najstrožjih sankcij po hitrih postopkih. Mednarodne organizacije za človekove pravice so že večkrat izrazile zaskrbljenost nad uporabo tovrstnih pravnih kvalifikacij za zatiranje svobode izražanja in zbiranja. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno opozorilo javnosti pred morebitnimi novimi valovi nezadovoljstva, hkrati pa krepijo represivni aparat s pravno podlago za usmrtitve političnih nasprotnikov in aktivistov.

V Iranu se po poročanju tujih tiskovnih agencij in nevladnih organizacij krepijo protivladni protesti, ki so od začetka 28. decembra 2025 zahtevali že najmanj 65 smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki deluje v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je prek družbenih omrežij pozval državljane k zavzetju mestnih središč. Po njegovih besedah cilj gibanja ni več zgolj mirno zbiranje na ulicah, temveč prevzem nadzora nad ključnimi točkami v državi. Iranski režim se na dogajanje odziva z zaostrovanjem represije in grožnjami z najstrožjimi kaznimi. Oblasti so sporočile, da protestnikom, ki sodelujejo v nemirih, grozi smrtna kazen. Razmere v državi so kritične, saj nevladna organizacija Human Rights Activists News Agency (HRANA) poroča o preobremenjenosti bolnišnic, ki sprejemajo veliko število ranjenih demonstrantov, medtem ko se varnostne sile spopadajo z udeleženci na ulicah. Stopnjevanje napetosti kaže na poglobitev politične krize v državi, kjer so prvotni socialni nemiri prerasli v odkrito zahtevo po zamenjavi oblasti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja uporabo sile proti civilistom in napovedano usmrtitev zaprtih aktivistov, kar bi lahko še dodatno radikaliziralo obe strani v konfliktu.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

Guverner Floride Ron DeSantis je podpisal nalog za usmrtitev 64-letnega Ronalda Palmerja Heatha, ki je bil obsojen zaradi umora potujočega trgovca med ropom pred več kot tremi desetletji. Heath bo s tem postal prva oseba, ki jo bodo v tej ameriški zvezni državi usmrtili v letu 2026. Usmrtitev naj bi izvedli z metodo srtne injekcije, kar ostaja standardna praksa v tamkajšnjem pravosodnem sistemu. Ronald Palmer Heath je bil spoznan za krivega nasilnega dejanja, ki se je končalo s smrtjo žrtve, sodni postopki pa so trajali več let, preden je bila izrečena dokončna smrtna kazen. Guverner DeSantis, predstavnik republikanske stranke, je s tem nadaljeval svojo politiko zagovarjanja najstrožjih kazni, potem ko je v preteklem letu podpisal rekordnih 19 nalogov za usmrtitve. Odločitev ponovno odpira razprave o uporabi smrtne kazni v sodobnem pravosodju. Dogodek odraža širši trend v določenih delih Združenih držav Amerike, kjer se kljub mednarodnim kritikam in postopnemu opuščanju smrtne kazni v drugih zveznih državah ohranja stroga kaznovalna politika. Napovedana usmrtitev bo pod drobnogledom zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na etične vidike tovrstnega kaznovanja in dolgotrajnost bivanja obsojencev v t.i. vrstah za smrt.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.

Singapur je usmrtil malezijskega državljana Datchinamurthyja Kataiaha zaradi preprodaje drog, kar je enajsta usmrtitev v mestni državi letos. Usmrtitev je bila izvedena kljub ponovnim pozivom k odpravi smrtne kazni. Kataiah, star 39 let, je bil obsojen zaradi tihotapljenja heroina. Primer je ponovno odprl razpravo o smrtni kazni za preprodajo drog v Singapurju.

Strokovnjaki, ki so protestno odstopili z vodilnega ameriškega javnozdravstvenega organa, so opozorili na naraščajočo politizacijo organizacije. ZDA so prekinile izdajanje vizumov za obiskovalce s palestinskimi potnimi listi. Objavljen je bil tudi članek, ki kritizira progresivne osebnosti.