V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Višje sodišče v Kaohsiungu je včeraj potrdilo obsodbo na dve smrtni kazni za Wu Longmana, ki je septembra 2022 brutalno umoril svoja soseda pred očmi njunih dveh mladoletnih otrok. Obtoženec je dejanje storil zaradi domnevnega hrupa, ki naj bi prihajal iz sosednjega stanovanja, po umoru pa je s kraja dogodka pobegnil. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je bila odločitev težka, vendar nujna zaradi izjemne krutosti dejanja in popolnega pomanjkanja obžalovanja. Obtoženi Wu se je med postopkom soočal z očitki o izjemno slabi drži, saj dejanja nikoli ni priznal, temveč je celo zahteval, da bi na sodišču pričala žrtvina otroka, ki sta bila priči umora staršev. Odvetniki oškodovancev so takšno ravnanje označili za zlonamerno in brezčutno, kar je dodatno utrdilo prepričanje sodišča o primernosti najstrožje kazni. Družina žrtev je po razglasitvi sodbe izrazila olajšanje, saj so po dolgem obdobju strahu končno dočakali pravico za svoje pokojne sorodnike. Sodni senat je v svojem mnenju izpostavil, da duh ustavnega sodišča narekuje previdnost pri izrekanju smrtne kazni, vendar ne njene odprave. Sodniki so zapisali, da so tudi oni le ljudje, ki se borijo z moralnimi dilemami, a je njihova primarna dolžnost soditi v skladu z veljavno zakonodajo. Primer je v tajvanski javnosti ponovno razplamtel razpravo o ohranitvi smrtne kazni v pravnem redu države.

Iranske oblasti so pridržale Erfana Soltanija, ki mu zaradi sodelovanja na protivladnih protestih grozi usmrtitev. Po navedbah njegovih družinskih članov in opozorilih zunanjega ministrstva Združenih držav Amerike se strah pred njegovo usodo stopnjuje, saj teokratski režim nadaljuje z brutalnim zatiranjem civilnih nemirov po vsej državi. Soltani je le eden izmed številnih protestnikov, ki so se znašli v kolesju iranskega pravosodnega sistema po valu demonstracij, ki so pretresle državo. Ameriško zunanje ministrstvo je prek družbenega omrežja X izrazilo resno zaskrbljenost nad ravnanjem iranskih oblasti in poudarilo nujnost spoštovanja človekovih pravic. Aktivisti opozarjajo, da iranske oblasti procese proti protestnikom pogosto izvajajo za zaprtimi vrati, brez ustrezne pravne obrambe, kar še povečuje tveganje za hitre in nepravične usmrtitve. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj se represija nad kritiki režima v zadnjem obdobju stopnjuje. Zatiranje protestov v Iranu ostaja ena najbolj perečih tem v mednarodni politiki, saj evropske in ameriške diplomacije redno obsojajo nasilje nad civilisti. Primer Erfana Soltanija simbolizira širšo krizo človekovih pravic v državi, kjer so oblasti v preteklosti že uporabile smrtno kazen kot sredstvo za ustrahovanje prebivalstva in dušenje kakršne koli politične opozicije.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Iranske oblasti so po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij za sredo napovedale usmrtitev 26-letnega Erfana Soltanija, ki je bil aretiran med nedavnimi protivladnimi protesti v mestu Karadž. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil pridržan prejšnji četrtek, obsodba na smrtno kazen pa je bila izrečena v izjemno hitrem postopku, kar je sprožilo val kritik glede pravičnosti sojenja. Družina obsojenega je v negotovosti čakala na novice o njegovi usodi, saj uradne potrditve o izvršitvi kazni po preteku roka še ni bilo. Napetosti so se dodatno zaostrile po posredovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je iranski režim pozval, naj ustavi usmrtitve. Kljub njegovim grožnjam so oblasti v Teheranu napovedale pospešitev postopkov proti več kot 18.000 pridržanim demonstrantom. Nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem opozarja, da bi Soltani lahko postal prvi usmrčeni protestnik v tem valu nemirov, kar bi pomenilo nevaren precedens za tisoče drugih ujetnikov. Dogajanje v Iranu odraža globoko politično krizo, ki se je iz gospodarskega nezadovoljstva prelevila v neposreden upor proti teokratski ureditvi. Medtem ko družine protestnikov pozivajo k mednarodni pomoči, iranski režim s silo in hitrimi sodnimi procesi poskuša zatreti vsakršen upor. Mednarodna skupnost pozorno spremlja situacijo, saj bi množične usmrtitve lahko povzročile še večjo destabilizacijo regije in zaostrovanje odnosov med Zahodom in Iranom.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal uvedbo pohitrenih sodnih postopkov in izvajanje usmrtitev za osebe, pridržane med obsežnimi protivladnimi protesti, ki so zajeli državo. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij in mednarodnih medijev v brutalnem zatiranju demonstracij po nekaterih navedbah ubile že več kot 2500 ljudi. Kljub opozorilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja v primeru nadaljnjega pobijanja miroljubnih protestnikov, teheranski režim stopnjuje represijo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so se iz prvotnega nezadovoljstva nad gospodarsko krizo razširili v vsesplošen upor proti teokratski oblasti. Varnostne sile proti demonstrantom uporabljajo pravo strelivo, kar potrjujejo poročila agencije HRANA in drugih opazovalnih skupin. Mednarodna skupnost, vključno z organizacijami, kot je ADL, ostro obsoja nasilje in zahteva spoštovanje temeljnih človekovih pravic iranskega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo kritične, saj režim z množičnimi samovoljnimi aretacijami in grožnjami s smrtno kaznijo poskuša zadušiti odpor. Iranske oblasti so v preteklosti že uporabljale podobne metode za utišanje opozicije, vendar trenutni obseg nasilja in število žrtev presegata prejšnje valove nemirov. Napovedana hitra sojenja nakazujejo na namero države, da brez spoštovanja pravnih standardov obračuna z nasprotniki sistema.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

Posebni tožilec je za nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola zahteval smrtno kazen zaradi obtožb o uporu in poskusa uvedbe vojnega stanja, kar je opisano kot poskus »samodržavnega udara«.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal odločno vojaško ukrepanje proti iranskemu režimu, potem ko so iz države prišla poročila o brutalnem zatiranju protivladnih protestov in več kot 2500 smrtnih žrtvah. Iranske oblasti so kljub mednarodnim opozorilom napovedale hitra sodišča in usmrtitve za pridržane protestnike, pri čemer je bila prva smrtna obsodba že izrečena proti 26-letnemu Erfanu Soltaniju. Trump je pred tem jasno začrtal t.i. rdečo linijo, ki prepoveduje nadaljnje nasilje nad civilisti. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj režim še naprej ohranja skoraj popolno blokado spleta, da bi preprečil širjenje informacij o pokolih in aretacijah. Gre za enega največjih izzivov klerikalni oblasti po islamski revoluciji leta 1979. Trumpova administracija zdaj preučuje različne možnosti posredovanja, medtem ko svetovna javnost svari pred humanitarno katastrofo in stopnjevanjem napetosti na Bližnjem vzhodu. Zatiranje protestov se je stopnjevalo v času, ko je Iran neposredno zagrozil ameriškemu predsedniku z atentatom, kar je dodatno zaostrilo že tako napete odnose med državama. Trump je napovedal, da Združene države Amerike ne bodo mirno opazovale pobojev, iransko pravosodje pa pod vodstvom režima vztraja pri najstrožjih kaznih za vse, ki so sodelovali pri protivladnih nemirih.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.

Singapur je usmrtil malezijskega državljana Datchinamurthyja Kataiaha zaradi preprodaje drog, kar je enajsta usmrtitev v mestni državi letos. Usmrtitev je bila izvedena kljub ponovnim pozivom k odpravi smrtne kazni. Kataiah, star 39 let, je bil obsojen zaradi tihotapljenja heroina. Primer je ponovno odprl razpravo o smrtni kazni za preprodajo drog v Singapurju.