V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Moskovsko sodišče je včeraj, 29. julija, izreklo visoke denarne kazni tehnološkima podjetjema Zoom in TikTok. Zoom je bil oglobljen z skoraj 80 milijoni rubljev zaradi ponavljajočega se neupoštevanja ruske zakonodaje, natančneje zaradi pomanjkanja uradnega predstavništva v Rusiji. TikTok je bil prav tako oglobljen z 6 milijoni rubljev zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede organizacije dejavnosti tujega subjekta na internetu, dodatno pa je sodišče oglobilo tudi TikTok in LikeMe s skupno 10 milijoni rubljev zaradi administrativnih prekrškov.

Adam Sandler bo ponovno oblekel dres Happyja Gilmoreja v nadaljevanju priljubljene komedije, ki bo izšla na Netflixu. Brata Zac in Dylan Efron sta pritegnila pozornost s skupnim igranjem golfa v majicah, kar je navdušilo gejevsko občinstvo.

Univerzitetni klinični center Srbije (UKCS) ni upošteval odredbe Prvega osnovnega sodišča v Beogradu, ki je zahtevalo vrnitev priznanega kirurga prof. dr. Vladimirja Dugalića na njegovo delovno mesto. Sodišče je z začasno odredbo določilo osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti, vendar se je ta iztekel brez ukrepanja s strani vodstva bolnišnice. Po navedbah odvetniške pisarne Tomanović, ki zastopa zdravnika, institucija kljub pravnomočnemu nalogu zavrača njegovo reintegracijo v delovni proces. Profesor Dugalić je po izteku roka poskušal pridobiti pojasnila neposredno pri vodstvu centra, vendar naj bi naletel le na molk in izmikanje odgovornosti. Njegovi pravni zastopniki poudarjajo, da gre za neposredno kršitev sodne odločbe, kar predstavlja resen precedens v delovanju srbskih javnih institucij. Primer je v srbski javnosti sprožil razprave o pravni državi in avtonomiji zdravstvenih zavodov. Ozadje spora med kliničnim centrom in enim najbolj znanih srbskih kirurgov za zdaj ostaja neznano, vendar odvetniki napovedujejo nadaljnje pravne korake za uveljavitev začasne odredbe. Ignoriranje sodne veje oblasti s strani največje zdravstvene ustanove v državi kaže na globoke sistemske težave pri spoštovanju delovnopravne zakonodaje in izvršilnih postopkov.

Visoko sodišče v Islamabadu (IHC) je v četrtek izdal sklep, s katerim je Upravi za razvoj prestolnice (CDA) nemudoma prepovedalo nadaljnje sekanje dreves v pakistanski prestolnici. Sodišče se je za ta ukrep odločilo po obravnavi peticije, ki jo je vložil Muhammad Naveed Ahmed, v kateri je opozoril na domnevno nezakonito odstranjevanje vegetacije v mestu. Sodnik Khadim Hussain Soomro, ki je vodil postopek, je od pristojnih organov zahteval izčrpno poročilo o stanju in razlogih za sekanje dreves. Sklep sodišča začasno ustavlja vse dejavnosti na terenu, dokler zadeva ne bo podrobneje pojasnjena in pravno utemeljena. Odločitev predstavlja pomemben pravni poseg v urbanistično načrtovanje mesta z vidika varstva okolja. Primer poudarja naraščajočo vlogo sodstva pri varovanju zelenih površin v urbanih središčih Pakistana. Javnost in okoljevarstveniki so odločitev pozdravili kot nujen korak k ohranitvi ekološkega ravnovesja v Islamabadu, ki se v zadnjih letih sooča s pritiski hitre urbanizacije in širitve infrastrukture.

Špansko vrhovno sodišče je razsodilo, da mora vlada v Madridu začeti plačevati nadomestila distributerjem plina za storitev dostave butanskih jeklenk na dom. Sodišče je v svoji odločitvi ugodilo pritožbi distributerjev, ki so opozarjali na nevzdržne stroške obvezne dostave, ki jih trenutna regulacija cen ni ustrezno pokrivala. Gre za pomemben pravni premik, ki bo neposredno vplival na energetsko zakonodajo v državi. Sodba ministrstvu za ekološki prehod nalaga, da v roku šestih mesecev pripravi in sprejme novo zakonodajo, ki bo natančno urejala stroške te obvezne storitve. Do sedaj so bili distributerji dolžni zagotavljati dostavo gospodinjstvom po fiksni ceni, ne da bi prejeli povračilo za logistične stroške, kar je povzročalo finančne izgube v sektorju. Vlada bo morala sedaj poiskati proračunska sredstva ali prilagoditi cenovni model, da bo zadostila zahtevam sodišča. Odločitev vrhovnega sodišča prihaja v času povečanih stroškov energentov in logistike, kar je dodatno obremenilo podjetja, ki se ukvarjajo z razvozom butana. Distributerji so odločitev pozdravili kot nujno za preživetje panoge, medtem ko bo vlada morala v kratkem času pripraviti sistemsko rešitev, ki ne bo pretirano obremenila končnih potrošnikov ali državne blagajne.

Chevron je v Parizu pridobil ključno sodno odločitev, ki mu omogoča izvedbo 53 milijard dolarjev vrednega prevzema podjetja Hess. Ta poteza Chevronu zagotavlja dostop do enega največjih nahajališč nafte, odkritih v zadnjem desetletju.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Upravno sodišče v nemškem mestu Münster je odločilo, da morata dve policistki zapustiti policijske vrste, ker sta med strelskim obračunom leta 2018 zapustili prizorišče kaznivega dejanja. Policistki sta se po navedbah sodišča umaknili na varno in nista nudili pomoči kolegu, ki je bil vpleten v nevaren operativni poseg. Čeprav sta bili v kazenskem postopku že pravnomočno obsojeni na pogojno zaporno kazen, se je vodstvo policije odločilo za skrajni disciplinski ukrep odvzema statusa javnega uslužbenca. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da sta obtoženki s svojim ravnanjem hudo kršili osnovne dolžnosti policijskega poklica in porušili zaupanje javnosti v varnostne organe. Njun umik v času, ko bi morali posredovati in zaščititi sodelavca ter civiliste, je bil ocenjen kot nedopustna opustitev dolžnosti. Sodba poudarja, da policijsko delo zahteva določeno stopnjo tveganja, ki sta mu policistki v kritičnem trenutku podlegli, kar onemogoča njuno nadaljnje delo v državni upravi.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Evropski poslanec Branko Grims je na novinarski konferenci ostro kritiziral nedavno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se nanaša na objavo fotografije njegove družine v tedniku Mladina pred šestnajstimi leti. Grims trdi, da odločitev sodišča predstavlja dopustitev političnega obračunavanja preko otrok in grob poseg v pravico do zasebnosti njegove družine. Po njegovem prepričanju sodba postavlja nevaren precedens za zaščito zasebnega življenja javnih osebnosti in njihovih družinskih članov. Spor se je začel z objavo fotografije Grimsove družine ob članku, ki je vseboval določene interpretacije in zapise, ki jih je poslanec označil za žaljive in nedopustne. ESČP je v svoji razsodbi ocenilo vprašanje uravnoteženosti med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti, pri čemer se Grims ne strinja z njihovo končno ugotovitvijo. Poslanec meni, da so bili njegovi otroci zlorabljeni za namene političnega boja, sodišče pa s takšno odločitvijo po njegovem mnenju legitimira tovrstne prakse. Grims je v svojem odzivu poudaril, da takšne sodne odločitve zmanjšujejo standarde varovanja človekovih pravic v Evropi. Opozoril je na pomen zaščite otrok pred izpostavljanjem v medijih v političnem kontekstu, ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo njihovi starši. Novinarska konferenca je služila kot uradni odziv na dolgotrajen pravni postopek, ki se je s to sodbo zaključil na evropski ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.