Confassociazioni je opozoril, da se je v Italiji povečalo število kibernetskih napadov, kar poudarja pomen usklajenega razvoja digitalne preobrazbe, umetne inteligence in kibernetske varnosti. Medtem je Marc Murtra, predsednik družbe Telefónica, v prvih šestih mesecih svojega mandata zabeležil rast prodaje v Latinski Ameriki in dvig delnic. Skupina Oesía pa je napovedala, da bo do leta 2028 v Valdepeñasu investirala 20 milijonov evrov, po odličnih gospodarskih rezultatih v letu 2024.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Francosko obrambno ministrstvo je od švedskega proizvajalca Saab uradno naročilo dve visokotehnološki letali za zgodnje opozarjanje in nadzor GlobalEye. Vrednost pogodbe, ki je bila podpisana v torek, 30. decembra, znaša približno 1,1 milijarde evrov. Nova letala bodo v francoskih zračnih silah zamenjala štiri zastarela letala AWACS ameriške izdelave, ki so trenutno v uporabi. Odločitev za nakup švedskih sistemov namesto ameriških alternativ kaže na krepitev evropskega obrambnega sodelovanja in prizadevanja Francije za večjo strateško avtonomijo na področju nadzora zračnega prostora. Naročilo temelji na pismu o nameri, ki sta ga državi podpisali sredi junija med letalskim sejmom v Le Bourgetu. Sistem GlobalEye združuje zmogljive radarske senzorje na platformi poslovnega letala Bombardier Global 6000, kar omogoča dolgotrajno spremljanje zračnih, pomorskih in kopenskih ciljev na velikih razdaljah. Ta nakup predstavlja pomemben korak pri modernizaciji francoskih obrambnih zmogljivosti in hkrati krepi položaj podjetja Saab kot ključnega ponudnika vojaške opreme v Evropski uniji. Pričakuje se, da bosta letali bistveno izboljšali zmožnosti odkrivanja groženj v kompleksnih operativnih okoljih.