Minnesota in Illinois sta vložili tožbe proti Trumpovi administraciji, v katerih sta poskušali ustaviti povečanje števila uradnikov za izvajanje priseljevanja (ICE) v svojih zveznih državah. Tožba je bila vložena po usodni streljanju v Minneapolisu, pri čemer uradniki v obeh državah trdijo, da administracija kaznuje območja, ki jih vodijo demokrati, ker nočejo sodelovati z njenim programom priseljevanja.

Zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uporabe zveznih agentov v obsežnih operacijah proti priseljencem na njunih ozemljih. Guverner Illinoisa JB Pritzker je poudaril, da je ministrstvo za domovinsko varnost uporabilo nevarno silo, pri čemer so močno oboroženi zvezni agenti v vojaški opremi več mesecev nezakonito pridrževali in zasliševali prebivalce v Chicagu in okolici, kar je v državi povzročilo vzdušje strahu. Napetosti so se stopnjevale po incidentu 7. januarja v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Ženska je bila ustreljena v svojem vozilu med operacijo, kar je sprožilo val množičnih protestov po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z mesti New York, Los Angeles in Boston. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da so bili v operacijah tarče tudi ameriški državljani, vključno z nosečnicami in najstniki, kar je po njegovem mnenju v neposrednem nasprotju z ustavo ZDA. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nastalih razmer ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je sprožilo ostre odzive zveznih oblasti in nekaterih kritikov. Slednji Walzu očitajo kršitev ustavnega določila o prevladi zvezne oblasti nad državno, saj bi uporaba nacionalne garde lahko ovirala delo zveznih organov kazenskega pregona. Politični komentatorji, med njimi Glenn Beck, trdijo, da guvernerjeve poteze poglabljajo notranje delitve v državi, medtem ko demokratski voditelji vztrajajo pri zaščiti državljanskih pravic pred, po njihovem mnenju, nezakonitimi zveznimi posegi.

Senator Mark Kelly je vložil tožbo proti Pentagona in ministru za obrambo Petu Hegsethu zaradi poskusov kaznovanja zaradi opozoril o nezakonitih ukazih. Tožba je bila vložena zaradi postopka Pentagona, da bi Kellyja degradirali iz njegovega upokojenega čina kapitana mornarice.

Ameriški senator iz Arizone Mark Kelly je na zveznem sodišču vložil tožbo proti Ministrstvu za obrambo ZDA in obrambnemu ministru Petu Hegsethu, s katero želi preprečiti disciplinske ukrepe zaradi objave videoposnetka o zakonitosti vojaških ukazov. Tožba je neposreden odziv na Hegsethov opomin pred razrešitvijo, ki ga je senator prejel prejšnji teden in s katerim mu grozi znižanje upokojenskega čina ter pripadajoče pokojnine. Kelly, ki je upokojeni mornariški pilot in astronavt, trdi, da so tovrstne grožnje politično motivirane in v nasprotju z ustavnimi pravicami. Spor se je zaostril, ko je Hegseth Kellyjeve pozive vojakom, naj se uprejo nezakonitim ukazom v skladu z ameriško ustavo, označil za nesprejemljive. V tožbi Kelly zahteva, da sodišče blokira Trumpovo administracijo pri izvajanju kazni, saj meni, da gre za zlorabo pooblastil izvršilne veje oblasti nad zakonodajno. Primer odpira širša vprašanja o svobodi govora vojaških upokojencev in mejah civilnega nadzora nad vojsko v Združenih državah Amerike. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo Donalda Trumpa in demokratskimi zakonodajalci. Medtem ko Pentagon trdi, da preiskuje kršitve vojaškega kodeksa, Kellyjeva stran poudarja, da je dolžnost vsakega vojaka prepoznavanje in zavračanje ukazov, ki niso v skladu z najvišjim pravnim aktom države. Razplet tožbe bo verjetno postavil pomemben pravni precedens glede zaščite senatorjev pred povračilnimi ukrepi ministrstev.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Nizozemski pravni strokovnjaki so ostro kritizirali petkovo aretacijo evangelista Toma de Wala v Tilburgu in jo označili za neustaven poseg v svobodo veroizpovedi. Trije priznani pravniki, ki so analizirali dogodek, so enotni v oceni, da je bila policijska operacija v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj so de Wala pridržali med izvajanjem verske dejavnosti na javnem mestu. Kritiki poudarjajo, da gre za absolutno pravno napako, saj nizozemska ustava in zakon o javnih manifestacijah ščitita pravico do širjenja verskih prepričanj. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo policija oziroma mestna uprava za dogodek uradno opravičila, saj aretacija nima zakonske podlage. Incident v Tilburgu je sprožil širšo razpravo o mejah verske svobode in policijskih pooblastilih pri nadzoru javnega reda. Čeprav so se lokalne oblasti morda odzvale na pritožbe državljanov, pravniki opozarjajo, da versko prepričanje samo po sebi ne sme biti razlog za odvzem prostosti, če pri tem niso kršeni drugi kazenski zakoni.

Zvezna sodnica Margaret Garnett je v ponedeljek odredila izvedbo dokaznega postopka, na katerem bodo ugotavljali zakonitost zasega in pregleda nahrbtnika Luigija Mangioneja, obtoženega umora izvršnega direktorja družbe UnitedHealthcare Briana Thompsona. Sodnica je svojo prvotno odločitev, da zaslišanje ni potrebno, spremenila po tehtanju argumentov obrambe in resnosti obtožb, s katerimi se sooča obtoženec. Zaslišanje naj bi se odvilo v prihodnjih dveh tednih in se bo osredotočilo na policijske postopke ob aretaciji v Pensilvaniji. Na krajšem zaslišanju bo moral pričati policist iz mesta Altoona, ki bo pojasnil uradne protokole oddelka za zavarovanje in popisovanje osebnih predmetov oseb, aretiranih na javnih mestih. Obramba si namreč prizadeva, da bi bili ključni dokazi, najdeni v nahrbtniku – vključno z domnevnim morilskim orožjem, beležnico in zapisi – izločeni iz postopka. Trdijo namreč, da so policisti s preiskavo brez ustreznega naloga kršili ustavne pravice obtoženca. Primer Mangione vzbuja precejšnjo pozornost javnosti, saj gre za odmeven umor v vrhu ameriškega zdravstvenega sektorja. Medtem ko so nekateri policisti že pričali v ločenem postopku na državni ravni, bo zvezno zaslišanje omejeno na specifična vprašanja postopkovnega prava. Odločitev sodnice Garnettove pomeni pomemben procesni korak, ki bi lahko vplival na dopustnost dokazov v celotnem sodnem procesu proti Mangioneju.

Zvezno sodišče v Massachusettsu je izdalo preliminarno odredbo proti delu Trumpovega ukrepa, ki je Planned Parenthood in druge skupine eno leto prepovedoval prejemanje sredstev Medicaid. Sodišče je odločilo, da določilo neustavno krši pravice do združevanja in izražanja, saj je bilo usmerjeno na Planned Parenthood, ker so njihove podružnice izvajale splave. Sodišče je poudarilo, da vlada sicer lahko zavrne financiranje splavov, vendar ne sme prepovedati financiranja podružnic, ki izvajajo splave, saj to krši njihove ustavne pravice.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Nemški pravni strokovnjak Volker Boehme-Neßler je v intervjuju za portal NachDenkSeiten izrazil resno zaskrbljenost nad stanjem pravne države v Nemčiji, pri čemer je poudaril, da se država odmika od ustavnih načel proti stanju ustrahovanja. Po njegovih besedah ustava velja v vseh okoliščinah, tudi v času kriz, vendar politika te norme vse pogosteje zanemarja, kar vodi v dolgoročno uničenje demokratičnih temeljev družbe. Boehme-Neßler v svoji analizi izpostavlja t. i. politiko strahu, ki naj bi služila kot orodje za obvladovanje prebivalstva in omejevanje kritične razprave. Opozoril je na nevaren razvoj dogodkov, kjer se meje med izvršilno in sodno oblastjo brišejo, kar naj bi kazalo na svojevrsten »tesen stisk rok« med različnimi vejami oblasti na škodo državljanov in njihovih svoboščin. Intervju odpira širšo razpravo o nevarnostih totalitarizma in nujnosti spoštovanja ustavnega reda. Avtor trdi, da nenehno kršenje ustavnih pravil s strani politike ne ogroža le trenutnega političnega reda, temveč trajno spreminja naravo države, ki naj bi postajala vse bolj represivna do lastnih državljanov.

Organizatorji protestov 'No Kings' so pričakovali milijone udeležencev na več kot 2.000 dogodkih po Združenih državah Amerike. NBC je poročal, da bodo na shodih nastopili govorci, ki bi lahko bili sporni za širšo javnost. Donald Trump pa je sprožil vojno proti demokratičnim mestom.

Senator Mark Kelly iz Arizone je vložil tožbo proti obrambnemu ministru Petu Hegsethu in Pentagonu, ker naj bi poskušali nezakonito znižati njegov upokojenski čin in plačo. Kelly trdi, da so dejanja obrambnega ministrstva kršila njegovo pravico do svobode govora in opisal postopek kot obrambo temeljnih demokratičnih zaščit. V tožbi je tudi navedeno, da je do spora prišlo zaradi videoposnetka, v katerem je Kelly opozarjal na morebitne nezakonite ukaze Trumpove administracije.

Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uradni opomin senatorju Marku Kellyju zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, ki poziva vojake k neupoštevanju ukazov. Dva republikanska senatorja sta izrazila zaskrbanost glede ukrepa proti Kellyju. Konzervativni analitik pa je obsodil poskus ustrahovanja s strani Trumpove administracije kot "neroden".

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V nasilnih protestih v Lehu, v Ladaku, so umrle štiri osebe, več deset je bilo ranjenih. Zaradi nasilja je bila uvedena policijska ura in omejitve gibanja. Aktivista Sonama Wangchuka so aretirali dva dni po izbruhu nasilja.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Šesnajst organizacij civilne družbe, med njimi HRA, CGO in CŽP, je javno pozvalo k takojšnjemu umiku predloga zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB) iz skupščinske procedure. Organizacije trdijo, da predlagane rešitve resno ogrožajo ustavne in mednarodno zagotovljene pravice državljanov.

Zvezna vlada ZDA je vložila zahtevo pri vrhovnem sodišču, da bi začasno ustavili sodno odredbo, ki jim preprečuje zamrznitev milijard dolarjev tuje pomoči. Hkrati pa je okrožje Fulton v Georgii kaznovano s 10.000 dolarji dnevno, ker ni imenovalo dveh republikanskih kandidatov v volilno komisijo, kot je odredil sodnik.

Trumpova administracija je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v ZDA. V Washingtonu je prišlo do napetosti med policijo in sosedi zaradi povečane prisotnosti organov pregona. Okrožni svet Essexa ponuja podporo zaposlenim, ki so vznemirjeni zaradi izobešanja zastav sv. Jurija in Union Jacka. Virginija in New Jersey sta med državami, ki so najbolj prizadete zaradi upočasnitve zaposlovanja. Zvezne oblasti so aretirale gasilce, ki so se borili z ognjem Bear Gulch, ICE pa je uporabljal podatke ministrstva za licenciranje Washingtona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.