Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju praznika svetih treh kraljev državljanom podal poslanico upanja in enotnosti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da praznik vsako leto prinaša novo moč za ohranjanje stabilne smeri države, kar je še posebej ključno v trenutnem obdobju svetovne negotovosti in nepredvidenih izzivov. Po njegovih besedah Grčija odločno napreduje in nenehno izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev. Micotakis je poudaril, da so najboljši časi za državo še pred njo, kljub krizam, ki pretresajo mednarodno skupnost. Njegov nastop je bil usmerjen v krepitev nacionalne samozavesti, pri čemer je izpostavil gospodarsko in socialno regeneracijo države v zadnjih letih. Praznični dan je izkoristil za utrditev političnega sporočila o stabilnosti, ki jo njegova vlada zagotavlja v nemirnem geopolitičnem okolju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob praznovanju badnjega dne vsem državljanom pravoslavne veroizpovedi namenil praznično poslanico. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi praznik vsem prinesel mir v srcih in spodbudil slogu znotraj skupnosti. Ob tem je poudaril pomen osebne in kolektivne odgovornosti, ki bi se morala odražati tako v besedah kot v dejanjih posameznikov. Vučić je v voščilu izpostavil, da se najtežja obdobja premagajo takrat, ko ljudje ohranijo svojo človečnost. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske tradicije, ki v srbskem prostoru predstavlja pomemben steber družbenega življenja. Praznovanje badnjega dne tradicionalno naznanja pričakovanje božiča, enega najpomembnejših praznikov v pravoslavnem koledarju.

Pravoslavni verniki, ki božič praznujejo po julijanskem koledarju, so obeležili badnji dan, ki predstavlja zadnji dan božičnega posta in neposredno napoveduje praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Srbska pravoslavna cerkev (SPC) in njeni verniki so se na ta dan spominjali običajev, povezanih s svetim drevesom, badnjakom, ki simbolizira toplino in svetlobo ob kristusovem rojstvu. Osrednje praznovanje je potekalo v duhu priprav na božič, ki velja za najbolj radosten krščanski praznik. Verniki so se udeležili bogoslužij in tradicionalnih obredov, ki poudarjajo pomen družinske povezanosti in duhovne priprave. Praznik badnji dan ima globoke korenine v ljudskem izročilu in ostaja eden najpomembnejših mejnikov v liturgičnem letu pravoslavne skupnosti.

Pravoslavni verniki v Sloveniji in po svetu so danes zaznamovali badnji dan, ki predstavlja neposredno pripravo na praznovanje božiča. Osrednji del tradicije je razdeljevanje badnjakov – hrastovih vej in slame –, ki simbolizirajo prostor, v katerem se je po krščanskem izročilu rodil Jezus Kristus. Verniki te simbole prevzamejo v cerkvah in jih odnesejo domov, kjer jih v krogu družine simbolno zažgejo, kar napoveduje prihod luči in miru. V Ljubljani je osrednje praznovanje potekalo v cerkvi svetega Cirila in Metoda, kjer so verniki obiskovali bogoslužja skozi ves dan. Vrhunec praznovanja se bo zgodil ob polnoči, ko se bodo s polnočnimi liturgijami uradno začela praznovanja božiča, enega največjih krščanskih praznikov. Letošnje praznovanje poteka v znamenju miru in družinskega povezovanja, kar so poudarili tudi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, ki v Sloveniji predstavlja večino pravoslavnega prebivalstva.

Verniki krščanskih cerkva, ki uporabljajo gregorijanski koledar, so 6. januarja obeležili praznik Gospodovega razglašenja, v ljudskem izročilu znan kot praznik svetih treh kraljev. Praznik temelji na svetopisemskem poročilu o modrecih z Vzhoda, Gašperju, Mihi in Boltežarju, ki jih je zvezda vodila do Betlehema, kjer so se poklonili novorojenemu Jezusu in mu podarili zlato, kadilo ter plemenito miro. Z dogodkom se simbolno sklene božični čas, v cerkvah pa potekajo slovesna bogoslužja. V Sloveniji je praznovanje tesno povezano z ljudskimi običaji, predvsem s trikraljevskimi koledniki, ki obiskujejo domove, zbirajo prispevke v dobrodelne namene in na hišne podboje zapišejo kratico G+M+B skupaj z letnico. Po starem običaju se na predvečer praznika opravi tudi drugi blagoslov domov s kadilom in blagoslovljeno vodo.

V krščanskem izročilu 6. januar zaznamuje praznik svetih treh kraljev, s katerim se spominjajo obiska modrecev pri novorojenem Jezusu. Čeprav so v ljudski domišljiji znani kot Gašper, Miha in Boltežar, zgodovinski in svetopisemski viri razkrivajo, da njihovo število in plemiški status nista neposredno potrjena v najstarejših zapisih. Evangelij po Mateju omenja le modrece z Vzhoda, ki so prinesli tri darove – zlato, kadilo in miro –, iz česar se je kasneje razvilo prepričanje o treh osebah. Praznovanje spremljajo številni običaji, med katerimi v srednjeevropskem prostoru izstopa trikraljevsko koledovanje. Otroci, preoblečeni v kralje, obiskujejo domove, pojejo pesmi in zbirajo prispevke v dobrodelne namene. Na vhodna vrata ob tem zapišejo kratico leta in začetnice imen domnevnih kraljev, kar naj bi hiši prineslo blagoslov v novem letu. Praznik velja za enega najstarejših v krščanski liturgiji in simbolizira razodetje boga človeštvu, hkrati pa v mnogih državah pomeni uradni zaključek božičnega časa.

Srbska spletna portala Kurir.rs in Mondo.rs sta poročala o obeleževanju dneva Svetih mučenikov Emilijana in Jakinta. Oba članka poudarjata pomen molitve, ki naj bi jo izgovorili na ta dan.

Grška prestolnica Atene in bližnje pristaniško mesto Pirej sta se ob praznovanju Gospodovega razglasu oziroma teofanije 6. januarja srečala s številnimi spremembami v prometnem režimu. Zaradi tradicionalnih verskih obredov in procesij so oblasti uvedle začasne zapore cest ter prepovedi parkiranja v bližini pomembnih cerkva in mestnih središč. V Atenah so osrednje slovesnosti potekale v cerkvi svetega Dionizija Areopagita in pri mestnem zbiralniku vode (Deksameni), kar je povzročilo popolno zaporo prometa na okoliških ulicah, kot so Skoufa, Dimokritou in Lykavittou, med 6. in 13. uro. Podobne omejitve so veljale tudi v Pireju, kjer so verniki obeležili praznik ob cerkvi svetega Spiridona in v tamkajšnjem pristanišču. Poleg cestnih zaprtij so javna prevozna sredstva delovala po spremenjenih voznih redih, nekatere linije pa so bile skrajšane ali preusmerjene. Grška prometna policija je voznike in prebivalce pozvala k upoštevanju navodil ter prilagoditvi potovalnih načrtov, saj so bile omejitve nujne za nemoteno izvedbo verskih procesij, ki vsako leto privabijo veliko število ljudi. Praznik teofanije velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov v Grčiji, ko se tradicionalno blagoslavljajo vode.

V grškem mestu Solun so 6. januarja z osrednjimi verskimi obredi slovesno obeležili praznik Gospodovega razglasenja oziroma teofanije, ki v krščanskem svetu spominja na Jezusov krst v reki Jordan. Osrednje praznovanje se je odvilo v metropolitanski cerkvi svetega Gregorja Palamasa, kjer je bogoslužje vodil solunski metropolit Filotej. Program se je začel z jutranjimi molitvami, ki sta jim sledili arhierejska zborna molitev in slovesna liturgija. Tradicionalni obredi so vključevali tudi blagoslov voda, ki velja za enega najpomembnejših simbolnih dogodkov tega praznika v Grčiji. Kljub verskemu značaju dogodek vsako leto privabi veliko število vernikov in turistov, kar potrjuje globoko ukoreninjenost pravoslavnih tradicij v lokalnem okolju. Letošnje slovesnosti so minile v duhu ohranjanja kulturne dediščine in verske kontinuitete v drugem največjem grškem mestu.

V Bolgariji so 6. januarja s številnimi slovesnostmi obeležili krščanski praznik Gospodovega razglašenja, znan tudi kot bogojavljenje ali jordovdan. Osrednjo slovesnost v katedrali svetega Aleksandra Nevskega v Sofiji je vodil bolgarski patriarh in sofijski metropolit Danijel, ki je po liturgiji opravil veliki blagoslov vode in blagoslovil bojne zastave bolgarske vojske na trgu pred katedralo. Praznik, ki je posvečen krstu Jezusa Kristusa v reki Jordan, so praznovali po vsej državi z verskimi obredi in tradicionalnim metanjem križa v vodo. V mestu Stara Zagora, kjer goduje več kot 3500 prebivalcev, je slovesnosti vodil metropolit Kiprijan. Po jutranji liturgiji v katedrali svetega Nikolaja je sledil vojaški obred blagoslova zastav vseh enot tamkajšnje garnizije ter tradicionalni ritual spuščanja križa v vodo. Verski praznik v bolgarski tradiciji združuje globoko duhovno vsebino s simbolnim očiščenjem vernikov in njihovih domov z blagoslovljeno vodo, ki jo pravoslavni kristjani hranijo skozi celotno leto. Dogodki so potekali ob prisotnosti velikega števila vernikov in predstavnikov lokalnih oblasti.

Srbski mediji so poročali o prazniku Ognjena Marija, ki naj bi prinašal zlo in nesrečo tistim, ki ne upoštevajo strogo prepovedanih stvari. Hkrati so izpostavili moč njenih relikvij, ki naj bi imele čudodelno moč. Poleg verskih tem je bil napovedan dodatek o poslu, ki prinaša novice, inspirativne zgodbe in praktične nasvete za podjetnike in ekonomiste.

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve (SPC), patriarh Porfirij, je v svoji božični poslanici vernikom in srbski javnosti poudaril nujnost narodne enotnosti in miru. Izpostavil je, da so notranjepolitične napetosti v državi privedle do globoke družbene razdeljenosti, kar predstavlja resen izziv za prihodnost naroda. V luči praznika, ki simbolizira mir in medsebojno spoštovanje, je patriarh vernike pozval, naj drug drugemu ponudijo roko in si prizadevajo za preseganje ideoloških ter političnih razhajanj. Patriarhova sporočila prihajajo v času, ko se srbska družba sooča z različnimi pritiski in notranjimi trenji, ki vplivajo na stabilnost države. Voditelj cerkve je poudaril duhovni pomen božiča kot priložnosti za preobrazbo in iskanje skupne poti v duhu krščanskih vrednot. Njegov poziv k spravi odmeva kot poskus pomiritve duhov v obdobju povečanih družbenih trenj, pri čemer cerkev nastopa kot posrednik miru in moralna avtoriteta v javnem prostoru.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je obeležila praznik Svete velikomučenice Evfimije. V povezavi s tem praznikom so se pojavila sporočila, ki poudarjajo pomen določenih dejanj za ženske in zdravje družine, pri čemer so nekatera besedila specifično naslovljena na ženske, da bi zaščitile zdravje svojih družin.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro Marjan Šarec je v uradnem nagovoru voščil državljanom Črne gore ob prihajajočem božiču in novem letu 2026. V svoji poslanici je pravoslavnim vernikom zaželel miren božič, ki ga je označil za praznik novega upanja in začetkov. Šarec se je v nagovoru posebej dotaknil tistih prebivalcev, ki praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svojih bližnjih zaradi različnih življenjskih težav, ter jim zaželel moči za premagovanje ovir. Evropski poslanec je ob vstopu v novo leto izrazil močno podporo črnogorskim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je upanje, da bo država odločno nadaljevala svojo evropsko pot, in vsem akterjem, ki sodelujejo v procesih evropske integracije, zaželel uspešno delo. Svoje sporočilo je sklenil z domoljubnim voščilom za večnost države Črne gore, pri čemer je izpostavil pomen stabilnosti in napredka v regiji Zahodnega Balkana.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali dan Svetega Prokopija, ki poleg vloge zaščitnika zakona in otrok še posebej blagoslavlja mladoporočence. Po ljudskem verovanju je to dober dan za poroke. Sveti Prokopije se uvršča med ognjevite svetnike, kamor spadajo tudi Sveti Ilija, Ognjena Marija in Sveti Pantelija. Ponekod ga posebej proslavljajo.

Srbska pravoslavna cerkev je proslavila svetega svečenikomučenca Antinogena in sveto mučenico Julijo. Vernikom so svetovali, naj obiščejo cerkev in izgovorijo posebno molitev na ta dan.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki danes praznujejo Prepodobnega Tomo Maleina in sveto velikomučenico Nedeljo. Verjamejo, da je vojvoda Tomo Malein, ki je bil pred svojim asketskim življenjem na gori Malein v Grčiji vojaški poveljnik, delal čudeže tudi po smrti. Verniki se morajo danes odreči določeni stvari, da bi jim šlo v življenju bolje.

Pravoslavni verniki so 26. julija obeležili praznik Sabora svetega nadangela Gabrijela, znan kot poletni Aranđelovdan. Poudarjeno je bilo, da se verniki, še posebej nerotkinje, zatekajo k molitvam svetemu Gavrilu, ki naj bi prinašal lepe novice. Čeprav praznik ni označen z rdečo črko, mu Cerkev pripisuje velik pomen.

Romunski kristjani vsako leto 29. avgusta praznujejo obglavljenje svetega Janeza Krstnika, pomemben dan v pravoslavnem koledarju. Verniki se spominjajo mučeništva svetnika z močnimi molitvami za odpuščanje grehov. Na ta dan se držijo posebnih običajev in se izogibajo določenim dejanjem, poudarek pa je na duhovni refleksiji.