V Srbiji so pravoslavni verniki s polnočnimi liturgijami začeli praznovati božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Osrednja slovesnost je potekala v hramu svetega Save na Vračarju v Beogradu, ki velja za največji pravoslavni hram v državi. Sveto mašo je ob navzočnosti številnih vernikov vodil vikar patriarha Porfirija, episkop hvostanski Aleksej. Praznovanja so se udeležili tudi številni predstavniki javnega življenja, med njimi srbski glasbeniki in druge znane osebnosti. Verniki so se v hramu zbrali v velikem številu, da bi obeležili enega najpomembnejših krščanskih praznikov po julijanskem koledarju. Praznovanje v Beogradu odraža globoko ukoreninjeno tradicijo in versko pripadnost v državi. Obred v prestolnici je minil v mirnem in svečanem vzdušju, verniki pa so se po polnočnici razšli na domove, kjer bodo praznovanje nadaljevali v krogu družine.

Srbska spletna portala Kurir.rs in Mondo.rs sta poročala o obeleževanju dneva Svetih mučenikov Emilijana in Jakinta. Oba članka poudarjata pomen molitve, ki naj bi jo izgovorili na ta dan.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

V frankovskem mestecu Pottenstein so na predvečer praznika Svetih treh kraljev pripravili tradicionalno praznovanje z gorskimi ognji. Dogodek, ki združuje cerkvene običaje in lokalno tradicijo, je letos potekal v idiličnih zimskih razmerah, saj so spektakularne prizore ognjev na okoliških hribih dopolnile snežne padavine. Številni obiskovalci in verniki so se zbrali ob molitvah, medtem ko so gorski vrhovi zažareli v soju tisočerih ognjev. Ta tradicionalna prireditev velja za enega najpomembnejših kulturnih in verskih dogodkov v regiji, ki vsako leto privabi množice ljudi. Gorski ognji v Pottensteinu simbolizirajo konec božičnega časa in začetek novega leta, hkrati pa ohranjajo krščansko izročilo v bavarskem okolju. Letošnja izvedba je bila zaradi snežne odeje še posebej slikovita, kar je dodatno prispevalo k prazničnemu vzdušju in vizualnemu učinku obreda.

Srbsko narodno vijeće (SNV) je v Zagrebu pripravilo tradicionalni božični sprejem ob praznovanju božiča po julijanskem koledarju, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaške države. Podpredsednik vlade Davor Božinović je ob tej priložnosti poudaril, da je Hrvaška domovina vseh svojih državljanov in da v njej ni prostora za delitve na prvo- in drugorazredne državljane. Kljub prazničnemu vzdušju v regiji pa v sosednji Bosni in Hercegovini buri duhove ravnanje Miroslava Vujčića, uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve BiH. Vujčić, ki je bil na volitvah leta 2022 kandidat stranke Demokratska fronta (DF) Željka Komšića, se je znašel pod plazom kritik zaradi javnega zanikanja vojnih zločinov, storjenih nad hrvaškimi ujetniki in civili v Križančevem Selu. Incident v BiH izpostavlja globoke rane in nerešena vprašanja iz preteklosti, saj so bila na telesih žrtev v Križančevem Selu dokumentirana huda mučenja in poškodbe z ostrimi ter tupimi predmeti. Medtem ko hrvaški državni vrh v Zagrebu s simbolnimi gestami, kot je lomljenje božičnega kruha (česnice), krepi vezi s srbsko manjšino, dogajanje v Sarajevu opozarja na zapletene medetnične odnose v regiji. Vujčićevo javno zanikanje dokumentiranih grozodejstev sproža vprašanja o njegovi nadaljnji vlogi v diplomatski službi BiH in odgovornosti za širjenje retorike, ki spodkopava procese sprave v post-konfliktni družbi.

Srbski mediji so poročali o prazniku Ognjena Marija, ki naj bi prinašal zlo in nesrečo tistim, ki ne upoštevajo strogo prepovedanih stvari. Hkrati so izpostavili moč njenih relikvij, ki naj bi imele čudodelno moč. Poleg verskih tem je bil napovedan dodatek o poslu, ki prinaša novice, inspirativne zgodbe in praktične nasvete za podjetnike in ekonomiste.

Predsednik grške stranke Pasok - Gibanje za spremembe Nikos Andrulakis je ob krščanskem prazniku teofanije izrazil pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo ključne družbene spremembe v Grčiji. V izjavi po tradicionalnem blagoslovu vode v Carigradu je poudaril nujnost zmanjšanja socialnih neenakosti ter okrepitev socialne pravičnosti za vse grške državljane. Andrulakis se je udeležil obreda v ekumenskem patriarhatu v Konstantinoplu, kjer je v prisotnosti vernikov podal vizijo o bolj perspektivni prihodnosti naroda. Politični voditelj je v svojem nagovoru povzel besede ekumenskega patriarha o moči vere, ki opolnomoči najšibkejše člane družbe. Njegove izjave nakazujejo na začetek priprav stranke na prihodnje politično obdobje, v katerem si bodo prizadevali za zmanjšanje razlik med prebivalstvom. Ob prazniku je vsem Grkom po svetu zaželel blaginjo in poudaril, da so pravičnejša družbena razmerja ključni cilj njegovega političnega delovanja v naslednjih dveh letih.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je obeležila praznik Svete velikomučenice Evfimije. V povezavi s tem praznikom so se pojavila sporočila, ki poudarjajo pomen določenih dejanj za ženske in zdravje družine, pri čemer so nekatera besedila specifično naslovljena na ženske, da bi zaščitile zdravje svojih družin.

Grški minister za izobraževanje in verske zadeve Kiriakos Pierrakakis se je v Carigradu udeležil slovesnosti ob prazniku svetih treh kraljev oziroma epifanije, kjer je zastopal grško vlado. Po srečanju z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. je minister izpostavil, da ekumenski patriarhat ostaja ključni varuh pravoslavne vere in osrednja referenčna točka za celotno helenistično skupnost po svetu. Obisk je imel tudi praktične posledice, saj je Pierrakakis napovedal pomembne ukrepe grške vlade za podporo pravoslavnim skupnostim v tujini. Med ključnimi napovedmi izstopa odločitev o vzpostavitvi 600 novih sistemskih delovnih mest za duhovnike v grških pravoslavnih skupnostih zunaj meja Grčije. Ta poteza je usmerjena v krepitev verske infrastrukture in ohranjanje kulturne identitete grške diaspore. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da vlada s temi ukrepi aktivno podpira delovanje cerkve in njenih institucij, ki so ključne za povezovanje Grkov po svetu z njihovo domovino in duhovnimi koreninami.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v torek uputil uradno božično čestitko pravoslavnim vernikom, ki praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. V svojem nagovoru je poudaril, da je Hrvaška skozi čas dokazala svojo sposobnost delovanja kot skupni dom za ljudi različnih verskih, nacionalnih in kulturnih identitet. Milanović je izpostavil, da sta medsebojno spoštovanje in razumevanje ključna temelja sodobne hrvaške družbe. Predsednik je v sporočilu javnosti pozval k varovanju vrednot vključenosti in sožitja, ki po njegovih besedah krepijo državo. Poudaril je, da mora biti Hrvaška varna in odprta domovina za vse svoje državljane, ne glede na njihovo veroizpoved. Njegove besede so bile usmerjene v krepitev narodne enotnosti in priznavanje prispevka srbske skupnosti ter drugih pravoslavnih vernikov k hrvaški kulturni dediščini.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Veleposlanica Združenih držav Amerike, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku Gospodovega razglastva oziroma teofanije naslovila čestitke svojim prijateljem, sodelavcem in partnerjem v Grčiji. V svojem sporočilu na družbenem omrežju X je poudarila, da praznik predstavlja čas za duhovni premislek in obnovo upanja v novem letu. Izpostavila je tudi pomen verske tradicije in vere kot brezčasne moči, ki združuje ljudi. Guilfoyle se je v svoji objavi posebej dotaknila tradicionalnega blagoslova voda, ki se na ta dan odvija po celotni Grčiji. Po njenih besedah ti običaji ne ohranjajo le kulturne dediščine, temveč krepijo tudi medsebojne vezi. Ameriška diplomatka je praznik označila za priložnost za skupno praznovanje vrednot, ki so globoko zakoreninjene v grški družbi in pravoslavni tradiciji.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović sta v torek uputila božične čestitke vernikom, ki ta praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. Premier Plenković je v svojem sporočilu poudaril, da je v današnjem času bolj kot kdaj koli prej pomembno negovati partnerstvo, vzajemno spoštovanje in medsebojni dialog. Izpostavil je nujnost skupnega prizadevanja za blaginjo Hrvaške ter krepitev vrednot, ki povezujejo vse državljane ne glede na njihovo versko pripadnost. Predsednik Milanović se je pridružil čestitkam in izrazil željo po miru in razumevanju med ljudmi. Tradicionalna praznična sporočila najvišjih državnih predstavnikov so namenjena predvsem srbski narodni skupnosti na Hrvaškem in drugim pravoslavnim vernikom. Dogodek odraža prizadevanja hrvaške politike za ohranjanje stabilnih mednacionalnih odnosov znotraj države, kar je ključno za socialno kohezijo v regiji, kjer so verski prazniki pogosto priložnost za potrditev dobrososedskih odnosov.

Veleposlanica Združenih držav Amerike v Grčiji, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku svetih treh kraljev oziroma epifaniji objavila poslanico, v kateri je izpostavila pomen duhovne refleksije in tradicije. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izrazila najboljše želje grškim prijateljem, sodelavcem in partnerjem ter poudarila, da blagoslov voda služi kot opomnik na brezčasno moč vere, ki združuje ljudi. Guilfoyle je v sporočilu zapisala, da praznik ponuja priložnost za upanje v novem letu in krepitev vezi skozi skupne vrednote. Njeni komentarji so bili osredotočeni na kulturno in versko dediščino Grčije, s čimer je želela izkazati spoštovanje do lokalnih običajev in utrditi diplomatske odnose med državama prek verskega praznovanja, ki je v grški družbi izjemno pomembno.

V Grčiji in v grških skupnostih po svetu so s tradicionalno slovesnostjo blagoslova voda obeležili krščanski praznik Gospodovega razglasu (teofanija). Osrednje slovesnosti so potekale v Atenah, kjer je litija potekala do Hadrijanovega rezervoarja, zgodovinskega rimskega objekta iz 2. stoletja, ki še danes simbolizira kontinuiteto oskrbe mesta z vodo. Verski obredi so se zvrstili po vsej državi, od otokov Samos, Rodos in Zakintos do mest Larisa in Florina, kjer se je slovesnosti udeležil tudi obrambni minister Nikos Dendias. Na številnih lokacijah so verniki kljub neugodnim vremenskim razmeram in mrazu skočili v vodo, da bi pridobili potopljeni križ, kar po izročilu prinaša blagoslov. Posebnost letošnjih praznovanj so bili lokalni običaji, kot je procesija s srednjeveškimi zastavami (Sichna) v Litohoru ter metanje pomaranč v vodo v občini Pilaia-Hortiatis. Praznik so obeležili tudi v Avstraliji, kjer se je v Melbournu zbralo več sto vernikov. Grški politiki, vključno z guvernerjem Atike Nikosom Hardaliasom, so ob tem izpostavili pomen enotnosti, solidarnosti in upanja v sodobnem času. Dogodki so minili v znamenju verske gorečnosti in ohranjanja bizantinske ter lokalne tradicije, ki povezujejo grški narod doma in v tujini.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju praznika svetih treh kraljev državljanom podal poslanico upanja in enotnosti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da praznik vsako leto prinaša novo moč za ohranjanje stabilne smeri države, kar je še posebej ključno v trenutnem obdobju svetovne negotovosti in nepredvidenih izzivov. Po njegovih besedah Grčija odločno napreduje in nenehno izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev. Micotakis je poudaril, da so najboljši časi za državo še pred njo, kljub krizam, ki pretresajo mednarodno skupnost. Njegov nastop je bil usmerjen v krepitev nacionalne samozavesti, pri čemer je izpostavil gospodarsko in socialno regeneracijo države v zadnjih letih. Praznični dan je izkoristil za utrditev političnega sporočila o stabilnosti, ki jo njegova vlada zagotavlja v nemirnem geopolitičnem okolju.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali dan Svetega Prokopija, ki poleg vloge zaščitnika zakona in otrok še posebej blagoslavlja mladoporočence. Po ljudskem verovanju je to dober dan za poroke. Sveti Prokopije se uvršča med ognjevite svetnike, kamor spadajo tudi Sveti Ilija, Ognjena Marija in Sveti Pantelija. Ponekod ga posebej proslavljajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob praznovanju badnjega dne vsem državljanom pravoslavne veroizpovedi namenil praznično poslanico. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi praznik vsem prinesel mir v srcih in spodbudil slogu znotraj skupnosti. Ob tem je poudaril pomen osebne in kolektivne odgovornosti, ki bi se morala odražati tako v besedah kot v dejanjih posameznikov. Vučić je v voščilu izpostavil, da se najtežja obdobja premagajo takrat, ko ljudje ohranijo svojo človečnost. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske tradicije, ki v srbskem prostoru predstavlja pomemben steber družbenega življenja. Praznovanje badnjega dne tradicionalno naznanja pričakovanje božiča, enega najpomembnejših praznikov v pravoslavnem koledarju.

Srbska pravoslavna cerkev je proslavila svetega svečenikomučenca Antinogena in sveto mučenico Julijo. Vernikom so svetovali, naj obiščejo cerkev in izgovorijo posebno molitev na ta dan.