Srbska spletna portala Kurir.rs in Mondo.rs sta poročala o obeleževanju dneva Svetih mučenikov Emilijana in Jakinta. Oba članka poudarjata pomen molitve, ki naj bi jo izgovorili na ta dan.

Srbski mediji so poročali o prazniku Ognjena Marija, ki naj bi prinašal zlo in nesrečo tistim, ki ne upoštevajo strogo prepovedanih stvari. Hkrati so izpostavili moč njenih relikvij, ki naj bi imele čudodelno moč. Poleg verskih tem je bil napovedan dodatek o poslu, ki prinaša novice, inspirativne zgodbe in praktične nasvete za podjetnike in ekonomiste.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je obeležila praznik Svete velikomučenice Evfimije. V povezavi s tem praznikom so se pojavila sporočila, ki poudarjajo pomen določenih dejanj za ženske in zdravje družine, pri čemer so nekatera besedila specifično naslovljena na ženske, da bi zaščitile zdravje svojih družin.

Pravoslavni verniki v Srbiji in drugod so 8. januarja obeležili drugi dan božiča, ki je v cerkvenem koledarju posvečen saboru presvete Bogorodice. Praznik je namenjen izražanju hvaležnosti materi Jezusa Kristusa, verniki pa so se v cerkvah po vsej državi udeležili prazničnih liturgij. Dan se tradicionalno imenuje sabor, ker se na ta dan verniki zberejo, da bi skupno počastili spomin na rojstvo odrešenika in njegovo mater. V ljudskem izročilu ta dan imenujejo tudi božji dan, spremljajo pa ga številni običaji, ki poudarjajo pomen skupnosti, miru in dobrih del. Po starih navadah se v hišah ohranja praznično vzdušje, ki narekuje, da se v prvih treh dneh božiča prostori ne čistijo, zlasti pa se ne uporablja metle. Drugi dan praznovanja velja za čas obiskovanja sosedov in prijateljev, ko se v domove prinaša veselje in krepijo medosebne vezi. Srbska pravoslavna cerkev božič praznuje tri dni, pri čemer je prvi dan posvečen Kristusovemu rojstvu, drugi Bogorodici, tretji pa svetemu Štefanu. Praznik sabora presvete Bogorodice ima globoke korenine v zgodnjem krščanstvu in velja za enega najstarejših cerkvenih praznikov, posvečenih Mariji. Praznovanje se zaključi z devetim januarjem, ko verniki obeležujejo spomin na prvega mučenika, svetega Štefana.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali dan Svetega Prokopija, ki poleg vloge zaščitnika zakona in otrok še posebej blagoslavlja mladoporočence. Po ljudskem verovanju je to dober dan za poroke. Sveti Prokopije se uvršča med ognjevite svetnike, kamor spadajo tudi Sveti Ilija, Ognjena Marija in Sveti Pantelija. Ponekod ga posebej proslavljajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob praznovanju badnjega dne vsem državljanom pravoslavne veroizpovedi namenil praznično poslanico. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi praznik vsem prinesel mir v srcih in spodbudil slogu znotraj skupnosti. Ob tem je poudaril pomen osebne in kolektivne odgovornosti, ki bi se morala odražati tako v besedah kot v dejanjih posameznikov. Vučić je v voščilu izpostavil, da se najtežja obdobja premagajo takrat, ko ljudje ohranijo svojo človečnost. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske tradicije, ki v srbskem prostoru predstavlja pomemben steber družbenega življenja. Praznovanje badnjega dne tradicionalno naznanja pričakovanje božiča, enega najpomembnejših praznikov v pravoslavnem koledarju.

Srbska pravoslavna cerkev je proslavila svetega svečenikomučenca Antinogena in sveto mučenico Julijo. Vernikom so svetovali, naj obiščejo cerkev in izgovorijo posebno molitev na ta dan.

Praznik svetih treh kraljev, znan tudi kot Epifanija, označuje začetek cerkvenega novega leta. V Nemčiji, natančneje v zveznih državah Bavarska, Baden-Württemberg in Saška-Anhalt, je 6. januar dela prost dan. S praznikom je povezana tudi akcija Sternsinger, ko otroci preoblečeni v tri kralje obiskujejo domove.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki danes praznujejo Prepodobnega Tomo Maleina in sveto velikomučenico Nedeljo. Verjamejo, da je vojvoda Tomo Malein, ki je bil pred svojim asketskim življenjem na gori Malein v Grčiji vojaški poveljnik, delal čudeže tudi po smrti. Verniki se morajo danes odreči določeni stvari, da bi jim šlo v življenju bolje.

Grška prestolnica Atene in bližnje pristaniško mesto Pirej sta se ob praznovanju Gospodovega razglasu oziroma teofanije 6. januarja srečala s številnimi spremembami v prometnem režimu. Zaradi tradicionalnih verskih obredov in procesij so oblasti uvedle začasne zapore cest ter prepovedi parkiranja v bližini pomembnih cerkva in mestnih središč. V Atenah so osrednje slovesnosti potekale v cerkvi svetega Dionizija Areopagita in pri mestnem zbiralniku vode (Deksameni), kar je povzročilo popolno zaporo prometa na okoliških ulicah, kot so Skoufa, Dimokritou in Lykavittou, med 6. in 13. uro. Podobne omejitve so veljale tudi v Pireju, kjer so verniki obeležili praznik ob cerkvi svetega Spiridona in v tamkajšnjem pristanišču. Poleg cestnih zaprtij so javna prevozna sredstva delovala po spremenjenih voznih redih, nekatere linije pa so bile skrajšane ali preusmerjene. Grška prometna policija je voznike in prebivalce pozvala k upoštevanju navodil ter prilagoditvi potovalnih načrtov, saj so bile omejitve nujne za nemoteno izvedbo verskih procesij, ki vsako leto privabijo veliko število ljudi. Praznik teofanije velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov v Grčiji, ko se tradicionalno blagoslavljajo vode.

Pravoslavni verniki so 26. julija obeležili praznik Sabora svetega nadangela Gabrijela, znan kot poletni Aranđelovdan. Poudarjeno je bilo, da se verniki, še posebej nerotkinje, zatekajo k molitvam svetemu Gavrilu, ki naj bi prinašal lepe novice. Čeprav praznik ni označen z rdečo črko, mu Cerkev pripisuje velik pomen.

Romunski kristjani vsako leto 29. avgusta praznujejo obglavljenje svetega Janeza Krstnika, pomemben dan v pravoslavnem koledarju. Verniki se spominjajo mučeništva svetnika z močnimi molitvami za odpuščanje grehov. Na ta dan se držijo posebnih običajev in se izogibajo določenim dejanjem, poudarek pa je na duhovni refleksiji.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro Marjan Šarec je v uradnem nagovoru voščil državljanom Črne gore ob prihajajočem božiču in novem letu 2026. V svoji poslanici je pravoslavnim vernikom zaželel miren božič, ki ga je označil za praznik novega upanja in začetkov. Šarec se je v nagovoru posebej dotaknil tistih prebivalcev, ki praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svojih bližnjih zaradi različnih življenjskih težav, ter jim zaželel moči za premagovanje ovir. Evropski poslanec je ob vstopu v novo leto izrazil močno podporo črnogorskim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je upanje, da bo država odločno nadaljevala svojo evropsko pot, in vsem akterjem, ki sodelujejo v procesih evropske integracije, zaželel uspešno delo. Svoje sporočilo je sklenil z domoljubnim voščilom za večnost države Črne gore, pri čemer je izpostavil pomen stabilnosti in napredka v regiji Zahodnega Balkana.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Ognjeno Marijo, praznik Svete velikomučenice Marine. Praznik se v narodu spoštuje kot dan, ko se ne opravljajo nikakršni posli, še posebej ne poljska dela. Sveta Marina je znana kot borka za krščansko vero in zaščitnica žensk. Poudarjeno je bilo, da naj bi kršitev običajev na ta dan prinašala zaslužene kazni grešnikom. Nekatere družine so ta dan obeležile tudi kot krsno slavo. Kljub temu, da v cerkvenem koledarju ni označen z »rdečim črkam«, je praznik pomemben za vernike.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so 6. septembra praznovali Svetega svečenomučenika Evtihija in Sveto mučenico Siro. Vernike pozivajo, da izrečejo molitev, še posebej tiste, ki so pred pomembnimi odločitvami.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so praznovali dan svetega apostola Matije. Čeprav praznik ni označen z 'rdečo črko' v cerkvenem koledarju, ga kristjani posebej spoštujejo. Verniki so pozvani, da obiščejo cerkev in izpolnijo določene običaje, da bi si zagotovili zaščito doma pred zlom.

Srbski pravoslavni verniki so 5. januarja, dva dni pred praznovanjem božiča, obeležili ljudski praznik tucindan. Ta dan je po običajnem koledarju namenjen pripravi božične pečenke, ki predstavlja osrednjo jed na praznični mizi. Ime praznika izvira iz starega običaja, ko so žival za pečenko najprej omamili s kepo soli ali topim delom sekire, preden so jo pripravili za peko. Po ljudskem izročilu se na tucindan ne sme pretepati otrok, saj naj bi po verovanju sicer postali neubogljivi. Prav tako velja pravilo, da je treba na ta dan vrniti vse dolgove, saj naj bi to prinašalo mir in blaginjo v prihajajočem letu. Praznik tucindan tako odpira tridnevno obdobje božičnih obredov, ki se nadaljujejo z badnjim dnem in dosežejo vrhunec s praznovanjem božiča.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej se je srečal z družinami ubitega generala Kasema Sulejmanija in njegovih spremljevalcev ter s skupino družin 'mučencev moči'. Srečanje je potekalo v mošeji Imam Homeini v Teheranu ob obletnici rojstva Alija ibn Abi Taliba.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so 19. julija praznovali Svetega Sisoja Velikega, enega najbolj znanih egipčanskih puščavnikov. Sveti Sisoj je v srbskem narodu izjemno spoštovan kot zaščitnik otrok in hitri pomočnik v stiski. V zadnjem času se vse več mater drži običaja, za katerega verjamejo, da ščiti otroke.

V Srbiji so pravoslavni verniki s polnočnimi liturgijami začeli praznovati božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Osrednja slovesnost je potekala v hramu svetega Save na Vračarju v Beogradu, ki velja za največji pravoslavni hram v državi. Sveto mašo je ob navzočnosti številnih vernikov vodil vikar patriarha Porfirija, episkop hvostanski Aleksej. Praznovanja so se udeležili tudi številni predstavniki javnega življenja, med njimi srbski glasbeniki in druge znane osebnosti. Verniki so se v hramu zbrali v velikem številu, da bi obeležili enega najpomembnejših krščanskih praznikov po julijanskem koledarju. Praznovanje v Beogradu odraža globoko ukoreninjeno tradicijo in versko pripadnost v državi. Obred v prestolnici je minil v mirnem in svečanem vzdušju, verniki pa so se po polnočnici razšli na domove, kjer bodo praznovanje nadaljevali v krogu družine.