Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

V nedeljo se je pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Madridu zbrala množica migrantov iz Latinske Amerike in njihovih španskih podpornikov. Protestniki so obsodili domnevno ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele ter se zavzeli za spoštovanje suverenosti te južnoameriške države. Shod je minil v znamenju latinskoameriških zastav in vzklikanja gesel, ki so poudarjala pravico Venezuele do samoodločbe. Udeleženci protesta, med katerimi so bili številni potomci latinskoameriških priseljencev, so izrazili nezadovoljstvo s politiko Washingtona v regiji. Po mnenju zbranih so pritiski in intervencionizem ZDA škodljivi za stabilnost države in blaginjo njenih prebivalcev. Organizatorji so poudarili, da je namen zbiranja pred diplomatskim predstavništvom jasno sporočilo mednarodni skupnosti o nedopustnosti zunanjih posegov v demokratične procese suverenih narodov. Dogodek v španski prestolnici je potekal mirno, vendar z močnim političnim nabojem.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Administracija Donalda Trumpa je okrepila svoja prizadevanja za spremembo režima v Venezueli, pri čemer se je predsednik Nicolas Maduro odzval z obtožbami o vmešavanju ZDA. Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado stavi na podporo Trumpove ekipe, ki Madura vidi kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Člani Machadine ekipe so se leta 2025 sestali s svetovalcem Mikeom Waltzem, da bi razpravljali o prihodnosti Venezuele. Maduro je ZDA obtožil »fabriciranja nove večne vojne« proti njemu.

Donald Trump naj bi ponovno usmerjal ameriško zunanjo politiko v Latinski Ameriki s pomočjo CIA operacij v Venezueli, sporov s kolumbijskim predsednikom Petrom in milijardne podpore argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju. Cilj teh dejanj ostaja nejasen, še posebej glede na Trumpovo načelo "Amerika na prvem mestu".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Kitajsko opozoril pred morebitnim napadom na Tajvan. V intervjuju je omenil "posledice", vendar ni razkril podrobnosti. ZDA so prav tako opozorile Kitajsko na posledice, če bi napadla Tajvan.

Severna Koreja je zaostrila retoriko proti južnokorejskemu predsedniku Lee Jae Myungu, označila ga je za 'manijaka za konfrontacijo' in ga obtožila, da ima 'divje sanje' o denuklearizaciji. Pjongjang je ponovil, da ne bo nikoli opustil jedrskega orožja. Južnokorejski predsednik je opozoril, da bi Severna Koreja lahko kmalu proizvedla 10 do 20 jedrskih bomb letno.

Avstralske oblasti so aretirale kitajsko državljanko, obtoženo vohunjenja za kitajsko varnostno agencijo, ki naj bi nadzirala budistično skupino v Canberri. Zunanja ministrica Penny Wong je poudarila, da Avstralija ne bo tolerirala tujega vmešavanja in nadzora nad svojimi državljani. Strokovnjaki opozarjajo, da se Avstralija sooča z naraščajočo grožnjo vohunjenja, ne glede na izboljšanje odnosov z Pekingom. Policija je sporočila, da je kitajska varnostna agencija ženski naložila vohunjenje za canberško podružnico skupine Guan Yin Citta.

Predsednik ZDA Donald Trump je sprožil polemike s svojimi grožnjami o napotitvi Nacionalne garde v Chicago. Medtem ko nekateri pozivajo k takojšnji napotitvi, da bi zajezili kriminal, se drugi, vključno z guvernerjem Illinoisa JB Pritzkerjem in drugimi demokratskimi guvernerji, upirajo vmešavanju zvezne vlade in opozarjajo Trumpa, naj se izogiba mestom, ki jih vodijo. Trump je podpisal izvršni ukaz o odpravi gotovinskih varščin na nacionalni ravni in ustanovitvi enot Nacionalne garde za hitro posredovanje, kar je sprožilo razprave o njegovi pristojnosti in političnih motivih, saj naj bi ciljal na države in mesta, ki jih vodijo demokrati.

Danski zunanji minister je poklical ameriškega odposlanca na pogovor po poročilih o prikritih operacijah v Grenlandiji, ki naj bi jih izvajale osebe, povezane z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Poročila navajajo, da so te osebe izvajale vplivne operacije za spodbujanje nesoglasij v Grenlandiji, s čimer so poskušale vplivati na njeno odcepitev.