Francija je na zadnjem vrhu t. i. koalicije voljnih sprožila diplomatski spor z zahtevo, da Ukrajina posojilo Evropske unije v višini 90 milijard evrov uporabi izključno za nakup orožja pri evropskih proizvajalcih. Pariz s tem aktivno poskuša preprečiti Kijevu nakupe vojaške opreme v Združenih državah Amerike, kar po poročanju britanskega časnika Telegraph povzroča resne težave ukrajinskim obrambnim načrtom. Razhajanja med evropskimi voditelji so nastala ob pripravi novega načrta pomoči, ki ga je predlagala Evropska komisija. Francoska stran vztraja pri zaščiti lastne in širše evropske obrambne industrije, saj meni, da bi morala finančna sredstva Unije ostati znotraj njenih meja. Po navedbah nekaterih diplomatov Pariz trdi, da so bili njihovi interesi v ključnih vprašanjih spregledani, medtem ko predlagani pogoji Evropske komisije po njihovem mnenju preveč odpirajo vrata tretjim državam. Ta poteza je povzročila napetosti znotraj bloka, saj številne članice poudarjajo, da Ukrajina potrebuje nujno oskrbo z orožjem, ki ga evropska industrija trenutno ne more zagotoviti v zadostnih količinah. Strokovnjaki opozarjajo, da bi francoska blokada lahko znatno upočasnila dobavo kritične opreme Kijevu, ki se v veliki meri zanaša prav na ameriško tehnologijo in zaloge. Spor poudarja dolgotrajen razkol med vizijo evropske strateške avtonomije, ki jo zagovarja predsednik Macron, in neposrednimi varnostnimi potrebami vzhodnoevropskih zaveznic, ki podpirajo čim hitrejšo oborožitev Ukrajine ne glede na izvor vojaške tehnike.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom v Zagrebu izpostavil, da varnost Ukrajine neposredno vpliva na varnost celotnega zavezništva. Na srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je Rutte pohvalil Hrvaško kot zanesljivo in vitalno partnerico, ki kljub ruskim poskusom odvraćanja ostaja neomajna pri podpori Kijevu. Plenković je ob tej priložnosti razkril, da je Hrvaška od začetka leta 2022 Ukrajini namenila že 15 paketov vojaške pomoči v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Medtem ko so v Zagrebu potekali diplomatski pogovori o dolgoročni stabilnosti regije, so ukrajinske obrambne sile dosegle pomemben uspeh na bojišču. Pripadniki 2. korpusa nacionalne garde, znanega pod imenom Hartija, so ponovno prevzeli nadzor nad stavbo mestnega sveta v Kupjansku. Ta operacija simbolizira vztrajnost ukrajinske vojske pri osvobajanju zasedenih ozemelj v času, ko se Rusija spopada z omejenimi viri in notranjimi proračunskimi pritiski. Strateško povezovanje Hrvaške in Nata v podporo Ukrajini se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Rutte je poudaril, da modernizacija hrvaške vojske in povečevanje obrambnih izdatkov prispevata h krepitvi celotnega vzhodnega krila zavezništva. Obisk v Zagrebu potrjuje enotnost članic Nata v trenutku, ko so nekateri regionalni voditelji, predvsem madžarski premier Viktor Orban, izrazili zadržke do nadaljnje integracije Ukrajine v zahodne strukture.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Nemški obrambni velikan Rheinmetall je z ukrajinsko vlado sklenil pogodbo za dobavo prvih petih bojnih vozil pehote tipa Lynx KF41. Po poročanju podjetja iz Düsseldorfu bo naročilo v vrednosti več deset milijonov evrov v celoti financirala Zvezna republika Nemčija. Prva vozila naj bi ukrajinske sile prejele v začetku leta 2026, kar predstavlja pomembno okrepitev zmogljivosti njihovih kopenskih enot pri varnem prevozu in podpori na bojišču. Projekt ne zajema le neposredne dobave vozil, temveč predvideva dolgoročno sodelovanje med nemškim koncernom in ukrajinsko obrambno industrijo. V naslednji fazi načrtujejo nakup dodatnih serij teh sodobnih oklepnikov, pri čemer je predvideno, da bo del proizvodnje potekal neposredno v Ukrajini. Ta korak je del širše strategije krepitve ukrajinske obrambne avtonomije ob podpori zahodnih zaveznic. Oklepnik Lynx KF41 velja za enega najsodobnejših proizvodov v svojem razredu, saj združuje visoko stopnjo zaščite posadke z močnim ognjenim delovanjem. Odločitev za financiranje s strani nemške vlade potrjuje nadaljevanje močne vojaške podpore Kijevu v času trajajočega konflikta, hkrati pa utrjuje položaj Rheinmetalla kot ključnega dobavitelja vojaške opreme v Evropi.

Češki premier Andrej Babiš in podpredsednik vlade Karel Havlíček sta javno razkrila, da so češka podjetja v okviru pobude za dobavo streliva Ukrajini zagotovila vojaški material v vrednosti 274 milijard čeških kron (približno 11 milijard evrov). Babiš je ob tem ostro kritiziral predhodno vlado pod vodstvom Petra Fiale, češ da je projekt namerno prikrivala znotraj proračuna vojaške obveščevalne službe in o njem podajala nejasne informacije. Po Babiševih besedah je bila takšna netransparentnost nepotrebna, zato se je odločil podatke javno objaviti. Nekdanji premier Petr Fiala se je na te navedbe odzval z ogorčenjem in Babiša obtožil neodgovornega ravnanja. Po Fialovem mnenju razkritje specifičnih finančnih podrobnosti in vpletenosti podjetij neposredno ogroža varnost zaposlenih in operativno stabilnost vključenih gospodarskih subjektov. Fiala poudarja, da so bili podatki varovani z razlogom, saj gre za strateško občutljive operacije v času trajajočega konflikta v Ukrajini. Spor med vodilnima češkima politikoma dodatno zaostruje notranjepolitične napetosti glede vojaške pomoči Ukrajini. Medtem ko Babiševa vlada zagovarja večjo preglednost porabe javnih sredstev, opozicija s Fialo na čelu trdi, da takšna razkritja služijo le političnemu populizmu in škodijo mednarodnemu ugledu Češke republike kot zanesljive partnerice v obrambnih projektih.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Češka vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša je na današnji seji sprejela odločitev o imenovanju Filipa Turka na novoustanovljeno mesto vladnega pooblaščenca za zeleni dogovor in podnebne spremembe. Odločitev je sledila po tiskovni konferenci kabineta, na kateri je Babiš potrdil Turkovo novo vlogo, ki bo osredotočena na usklajevanje okoljskih politik in strateških vprašanj povezanih z evropskim zelenim dogovorom. Poleg imenovanja Turka so ministri razpravljali tudi o vzpostavitvi funkcije vladnega pooblaščenca za digitalizacijo in strateško varnost ter o ustanovitvi vladnega sveta za duševno zdravje. Člani vlade so bili seznanjeni s poročilom o izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje, ki predstavlja ključen mehanizem za gospodarsko oživitev države po nedavnih krizah. Seji vlade je predhodovalo koalicijsko srečanje voditeljev strank ANO, SPD in stranke Motoristi. Koalicijski partnerji so iskali rešitve za nadaljnje sodelovanje po tem, ko je predsednik države Petr Pavel zavrnil imenovanje poslanca stranke Motoristi Filipa Turka na položaj ministra za okolje, kar je privedlo do kompromisne rešitve z imenovanjem na mesto vladnega pooblaščenca.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Litovski predsednik Gitanas Nausėda je v pogovoru za tiskovno agencijo BNS napovedal, da bo Litva v okviru zahodnih varnostnih jamstev v Ukrajino napotila vojaško ladjo. Gre za razširitev vojaške pomoči, ki poleg kopenskega kontingenta vključuje tudi delovanje na morju, s čimer želi Vilna prispevati k ohranjanju miru in stabilnosti v regiji. Nausėda je poudaril, da je zagotavljanje varnosti nujno tako na kopnem kot tudi na morju in v zraku. Odločitev za napotitev plovila v ukrajinske akvatorije predstavlja pomemben korak v litovski zunanji politiki in podpori Kijevu. Litva se s tem dejanjem neposredno vključuje v izvajanje varnostne deklaracije, ki so jo zahodne države oblikovale za zaščito Ukrajine pred nadaljnjo agresijo. Po besedah predsednika bo država pri tem sodelovala v skladu s svojimi zmogljivostmi in velikostjo, vendar z jasno namero krepitve ukrajinske obrambne infrastrukture. Čeprav podrobnosti o točnem tipu ladje in časovnem okviru napotitve še niso v celoti razkrite, napoved odmeva kot jasen signal zavezništva med Vilno in Kijevom. Takšna poteza bi lahko vplivala na varnostno dinamiko v Črnem morju, kjer so razmere zaradi trajajočega konflikta izjemno napete. Litva s tem utrjuje svojo vlogo kot ena najtesnejših zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Združene države Amerike načrtujejo financiranje novega obrata za proizvodnjo oklepnih vozil v Izraelu, kar bi lahko naneslo do dve milijardi dolarjev dodatne vojaške pomoči. Dokumenti ameriške vojske, o katerih je poročal izraelski časnik Haaretz, razkrivajo, da bi projekt, imenovan "Armored Vehicle Acceleration Project", bistveno povečal zmogljivosti izraelske vojske za proizvodnjo tankov Merkava ter oklepnih transporterjev Namer in Eitan. Ta finančna sredstva bi bila dodatek k obstoječemu desetletnemu dogovoru, po katerem Izrael letno prejme 3,8 milijarde dolarjev pomoči. Izraelski ministrski odbor za obrambne nabave je projekt odobril že avgusta lani, v času trajajočih spopadov na območjih Gaze in Libanona. Namen pobude je dolgoročna okrepitev zalog oklepne tehnike, kar izraelski obrambni minister in vojaški vrh vidita kot ključno za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub temu je premier Benjamin Netanjahu nakazal možnost, da bi Izrael sčasoma zmanjšal odvisnost od ameriške varnostne pomoči, kar je v določenih političnih krogih v Tel Avivu sprožilo presenečenje. Načrtovana tovarna predstavlja pomemben premik v vojaškem sodelovanju med državama, saj bi ZDA neposredno financirale industrijsko infrastrukturo na tujih tleh. Dokumenti kažejo na tesno usklajenost med ameriškimi in izraelskimi obrambnimi uradniki, vendar končna odločitev o prerazporeditvi sredstev še ni bila uradno potrjena v kongresu. Povečanje proizvodnje oklepnikov bi Izraelu omogočilo hitrejšo nadomestitev opreme, izgubljene v trenutnih konfliktih, ter dolgoročno modernizacijo kopenskih sil.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Kanadska zvezna vlada je odobrila napotitev vojaških sil v odročno staroselsko skupnost Pimicikamak Cree Nation v provinci Manitoba, kjer se prebivalci spopadajo s hudimi posledicami izpada električne energije in ekstremnega mraza. Zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi in okvar na kanalizacijskem sistemu je bilo več tisoč ljudi primoranih zapustiti svoje domove. Ministrica za izredne razmere Eleanor Olszewski je v petek potrdila, da bo specializirana ekipa oboroženih sil zagotovila potrebno strokovno oceno stanja in svetovalno podporo lokalnim oblastem. Kriza v skupnosti se je stopnjevala po daljšem obdobju brez elektrike, kar je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročilo popolno ohromitev osnovne infrastrukture. Vojaška pomoč bo usmerjena predvsem v tehnično sanacijo in vzpostavitev pogojev za vrnitev prebivalcev, saj so trenutne razmere v naselju neprimerne za bivanje. Lokalne oblasti so že pred prihodom vojske razglasile izredne razmere, saj lastna sredstva niso več zadoščala za obvladovanje humanitarne stiske. Napotitev vojske poudarja ranljivost odročnih severnih skupnosti v Kanadi na ekstremne vremenske pojave in pomanjkljivosti v njihovi infrastrukturi. Gre za eno večjih evakuacij staroselskega prebivalstva v zadnjem obdobju, pri čemer bo uspeh vojaške misije ključen za preprečitev dolgotrajne razseljenosti prebivalcev Pimicikamak Cree Nation.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.