Objavljeno: 12. 1. 2026 20:42
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost.
Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam.
Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.
"Napad z Orešnikom je bil signal Natu, naj se odpove podpori Kijevu, vendar bo zavezništvo nadaljevalo svojo pot."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Mark Rutte | nevtralno |
| NATO | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Ukrajina | Pozitivno |
| Vladimir Putin | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico zveze Nato. Vsako stopnjevanje napetosti med Rusijo in Natom povečuje tveganje za širši konflikt, hkrati pa vpliva na slovensko zunanjo politiko in obveznosti države znotraj zavezništva.
Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.
9. jan 17:43
Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.
6. jan 22:42
Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.
10. jan 18:42
Ukrajinski piloti, ki upravljajo z ameriškimi lovskimi letali F-16, so opozorili na neustreznost usposabljanja, ki so ga prejeli od inštruktorjev zveze Nato. Po poročanju revije Military Watch Magazine piloti trdijo, da taktike zahodnega zavezništva niso prilagojene realnim razmeram na bojišču v spopadu z rusko vojsko. Glavna težava naj bi bila v tem, da so se zahodne sile desetletja pripravljale na operacije v okoljih, kjer imajo popolno premoč v zraku, kar pa v Ukrajini ne drži. Vojaški analitiki izpostavljajo, da se ukrajinske letalske sile spopadajo z naprednimi ruskimi prestrezniki, kot so letala družine Suhoj, ki predstavljajo resno grožnjo za zastarele različice F-16. Piloti poudarjajo, da so naučeni manevri in doktrine v praksi težko izvedljivi, saj Rusija uporablja močne sisteme zračne obrambe in elektronsko vojskovanje, ki omejujejo učinkovitost zahodne tehnologije. Zaradi tega se ukrajinske sile spopadajo s težavami pri integraciji teh letal v svoj obrambni sistem. Kritika leti predvsem na togost Natovih programov usposabljanja, ki naj ne bi upoštevali specifičnosti ukrajinskega bojišča. Ukrajinski vojaki opozarjajo, da bi morali inštruktorji prilagoditi svoje metode dejstvom, da ukrajinska stran nima stalne zračne podpore in se mora zanašati na gverilsko taktiko v zraku, da bi se izognili uničenju s strani tehnološko močnejšega nasprotnika.
Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.
Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Mark Rutte | nevtralno |
| NATO | nevtralno |
| Rusija | Negativno |
| Ukrajina | Pozitivno |
| Vladimir Putin | Negativno |
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico zveze Nato. Vsako stopnjevanje napetosti med Rusijo in Natom povečuje tveganje za širši konflikt, hkrati pa vpliva na slovensko zunanjo politiko in obveznosti države znotraj zavezništva.
