V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ukrajinski organi pregona so med preiskavo stanovanja podjetnika Timurja Mindiča v središču Kijeva odkrili obsežen arzenal orožja. Mindič, ki ga številni ukrajinski mediji označujejo za tesnega sodelavca in finančnega podpornika predsednika Volodimirja Zelenskega, je trenutno vpleten v kazenski postopek zaradi domnevne korupcije. Do odkritja orožja je prišlo med hišno preiskavo, povezano z omenjenimi očitki o finančnih nepravilnostih. Preiskovalci so v bivalnih prostorih v nedeljo, 4. januarja, našli različne kose orožja, katerih izvor in namen uporabe še ugotavljajo. Čeprav uradni Kijev še ni podal obsežnejše izjave o povezavi med podjetnikom in državnim vrhom, poročanje medijev izpostavlja Mindičevo vlogo v preteklosti, ko naj bi bil ključni finančnik v poslovnem krogu sedanjega predsednika. Primer sproža dodatna vprašanja o korupciji v ukrajinskih gospodarskih in političnih strukturah sredi vojnega stanja.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Ukrajinski organi pregona so v stanovanju podjetnika Timurja Mindiča v Kijevu med preiskavo odkrili in zasegli večjo količino strelnega orožja. Po navedbah virov so preiskovalci v prostorih osebe, ki velja za tesnega sodelavca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, našli več nareznih karabink in češko pištolo, ki naj bi bila podeljena kot častno priznanje. Mindič se je v središču pozornosti znašel ne le zaradi orožja, temveč tudi zaradi svoje domnevne vpletenosti v korupcijske škandale. Preiskava se osredotoča na izvor in legalnost posesti najdenega orožja v času, ko se država spopada z notranjimi varnostnimi izzivi. Incident sproža vprašanja o privilegijih in odgovornosti oseb iz najožjega kroga političnega vrha v Kijevu.

Moldavski poslovnež Veaceslav Platon je sodišče v Kišinjevu uradno zaprosil za status priče v sodnem postopku glede obsežne bančne prevare, v katero je vpleten nekdanji voditelj Demokratske stranke Vladimir Plahotniuc. Platon, ki se trenutno nahaja v tujini, je v svoji vlogi izrazil pripravljenost za pričanje prek videokonference. Njegova zahteva sledi nedavnim obravnavam, na katerih so druge priče obrambe omenjale njegovo vlogo v spornih finančnih poslih. Sodni proces se osredotoča na tako imenovano »krajo stoletja«, pri kateri je iz moldavskega bančnega sistema izginila približno milijarda ameriških dolarjev. Platon trdi, da lahko s svojimi izjavami razjasni okoliščine primera in vlogo Plahotniuca, ki ostaja na begu. Sodišče v Kišinjevu bo o dopustnosti njegovega pričanja in uporabi videopovezave odločalo v nadaljevanju postopka, medtem ko tožilstvo še naprej zbira dokaze o sistemski korupciji v državi.