APDEJT.si

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da je ukrajinski konflikt najbolj krvav v 21. stoletju. Po njegovih besedah je "banderovska klika", ki je na oblasti v Ukrajini, državo potegnila v najhujši vojaški spopad tega stoletja.

Predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake blizu frontne črte v južni regiji Zaporožje, kjer se ukrajinske sile borijo proti ruskim pritiskom. Poudaril je potrebo po okrepitvi obrambnih linij, potem ko je Ukrajina izgubila ozemlje v vse bolj intenzivnih bitkah, ki potekajo daleč od ruske ofenzive na vzhodu države.

Ukrajina zavrača nadaljnja pogajanja z Rusijo, ki so se prekinila že julija. Strokovnjak Andrej Kortunov meni, da bi lahko pritisk ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa ali pa uspehi ruske vojske v Ukrajini ponovno pripeljali Ukrajino za pogajalsko mizo. Dolgoročno pa Kortunov vidi rešitev v prihodu nove generacije evropskih politikov v naslednjih treh letih.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se lahko ukrajinski poveljniki v Krasnoarmejsku sami odločijo za umik enot, če ocenijo, da je to potrebno. Dodal je, da nihče ne sili vojakov, da bi umirali za uničeno naselje, saj naj bi bil položaj ukrajinskih sil zelo težak.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Predsednika ZDA Donald Trump in Rusije Vladimir Putin sta si že več tednov izmenjevala grožnje o ponovnem zagonu jedrskih poskusov. Eskalacija se je začela, ko se je Putin konec oktobra hvalil s testi jedrskega torpeda Poseidon.

Politico napoveduje, da bo prihajajoča zima za Ukrajino najnevarnejša od leta 2022. Publikacija izpostavlja tri ključne probleme, s katerimi se bo država soočala.

Ruska protiletalska obramba je v zadnjem tednu sestrelila skoraj 850 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi ruskimi regijami, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Največje število dronov je bilo uničenih v noči na.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Drugi zahodni okrožni vojaški sud je v odsotnosti obsodil politika Leonida Gozmana* na 10 let zapora zaradi pozivanja k terorizmu in opravičevanja terorističnih dejanj. Gozman je bil pred tem označen za tujega agenta in je na seznamu teroristov in ekstremistov.

Ukrajina in Rusija naj bi se dogovorili o novi izmenjavi vojnih ujetnikov v okviru istanbulskih sporazumov, kot je dejal sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo. Kijev in Moskva se pripravljata na ponovni začetek izmenjav vojnih ujetnikov, ki so bile zamrznjene, je sporočil nekdanji ukrajinski obrambni minister.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Rusija je zanikala, da bi načrtovala napad na Nato, vendar je opozorila, da bo vsakršna agresija s strani zavezništva naletela na močan odgovor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je poudaril, da Moskva ne stremi k konfliktu, a bo odločno branila svoje interese.

Saški premier Michael Kretschmer se je zavzel za ponovno vzpostavitev energetskih poslov z Moskvo po koncu vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala Nemčija to obravnavati v lastnem gospodarskem interesu in kritiziral sankcije proti Rusiji. To ni prvič, da se je Kretschmer izrekel za uvoz energije iz Rusije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Ukrajinski poslanec Roman Kostenko je izjavil, da se bo število dezerterjev in vojakov, ki samovoljno zapuščajo enote v Ukrajini, kmalu izenačilo s številom pripadnikov ukrajinske vojske. Opozoril je na dolgotrajne težave z bojem proti samovoljnemu zapuščanju enot.

Ukrajinska vojska bo kmalu izgubila nadzor nad mestom Guljajpole v delu Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom Kijeva, je dejala poslanka Vrhovne rade Marjana Bezuhla. Po njenih besedah je mesto postalo žrtev neurejenega vojaškega upora.

Bavarski premier Markus Söder je politike skrajno desne stranke AfD označil za 'dvorske norčke Putina' in 'služabnike Kremlja'. Söder je izjavil, da AfD deloma sestavljajo 'čudni ljudje', od katerih so nekateri preganjani zaradi ekstremizma. Kritika je bila izrečena na srečanju mladih nemških konservativcev.

Friedrich Merz poziva ukrajinskega predsednika Volodimirja Selenskega k uvedbi strožjih pravil za izstop mladih ukrajinskih moških iz države. Po Merzovih besedah naj bi namreč preveč moških med 18. in 24. letom odhajalo v Nemčijo, medtem ko naj bi jih Ukrajina potrebovala za delo in vojaško službo. Merz je o tem govoril s Selenskim.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Nemški časopis poroča, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko odstopil, če bi se v njegovem ožjem krogu sodelavcev razkrila nova korupcijska afera.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Rumun Horațiu Potra, nekdanji pripadnik francoske Legije tujcev, je bil po navedbah vpleten v poskus destabilizacije evropskih vlad. Potra, rojen leta 1970, je v zgodnjih devetdesetih sodeloval v uporniških gibanjih v Romuniji in naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegova prva misija, ki je vključevala rušenje vlade v Romuniji, se je izjalovila.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

Na prihajajoči konferenci Zelenih konec novembra bo 55 članov stranke v predlogu zahtevalo, da se Kijevu dobavijo manevrirne rakete Taurus. Uniji očitajo »hinavščino«.

Poslanec ukrajinske Vrhovne rade, Aleksander Fedienko, je objavil fotografije rakete protizračnega sistema Patriot, ki je padla na dvorišče stanovanjske hiše v Kijevu. Fedienko je na svojem Telegram kanalu izjavil, da lahko protizračna raketa pade kjerkoli, in dodal, da gre verjetno za sistem Patriot.

Jan van Aken, vodja stranke Linke, kritizira nemški uvoz plina iz Rusije. Zvezno podjetje Sefe še naprej uvaža utekočinjeni zemeljski plin na podlagi dolgoročnih pogodb. Van Aken zahteva, da Sefe takoj ustavi svoje »umazane posle«.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zahteval, da vlada v roku enega tedna preuči vse možne scenarije glede situacije okoli Naftne industrije Srbije (NIS), da bi se izognili nacionalizaciji in ohranili dialog z Rusijo. Vučić je na izredni seji vlade poudaril, da je treba skrbno pretehtati vse možnosti, preden sprejmejo končno odločitev o usodi te naftno-plinske družbe. Vučić je izjavil, da želi za vsako ceno preprečiti nacionalizacijo rusko-srbske Naftne industrije Srbije.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Ukrajina si prizadeva ponovno zagnati proces izmenjave ujetnikov z Rusijo in upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so v teku številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori, namenjeni reševanju tega vprašanja.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

Ukrajinske sile so v noči na 13. november napadle jedrsko elektrarno Novovoronež z osmimi droni. Napad so preprečili, vendar so ostanki poškodovali razdelilno napravo, zaradi česar je bilo treba izklopiti več blokov. Kljub temu so posledice hitro odpravili in elektrarna je ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo, energetska infrastruktura države pa skoraj ni bila prizadeta, je dejal vodja Rosatoma Aleksej Lihačov.

Nekdanji namestnik vodje moskovske medregionalne preiskovalne uprave za promet pri preiskovalnem odboru Ruske federacije, Aleksander Zadorin, je bil spoznan za krivega kraje dragocenosti v vrednosti več kot 19 milijonov rubljev med preiskavo. Taganski sodišče v Moskvi je Zadorina obsodilo na 14 let zapora v strogo varovanem zaporu. Poleg tega mu je prepovedano zasedati državne položaje 11 let po izpustitvi.

Nekdanji sodelavec ukrajinskega predsednika Zelenskega, Timur Mindich, je obtožen vpletenosti v več milijonov dolarjev vreden korupcijski škandal, ki vključuje ukrajinsko državno jedrsko energetsko družbo.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

Ukrajino pretresa obsežen korupcijski škandal, zaradi česar je vlada pod vodstvom Julie Sviridenko napovedala prve ukrepe, predvsem v energetskem in obrambnem sektorju. Že so bile sprejete posledice za eno od državnih podjetij.

Vodja Verfassungsschutza je poudaril, da Rusija vse bolj pozorno spremlja Spodnjo Saško, tudi iz zraka, in da ima Kremelj velik interes za to nemško zvezno deželo. Pojasnil je, da je obramba pred droni zapletena in da Nemčija ni v vojnem območju, kar omejuje možnosti oblasti. Opozoril je na naraščajoče vohunske aktivnosti.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Napad Vladimirja Putina na ukrajinski energetski sektor ni imel želenega učinka, saj je sposobnost Ukrajine, da se upre ruski kampanji, okrepila položaj Volodimirja Zelenskega. Tri leta pozneje pa energetski škandal povzroča težave Zelenskemu, medtem ko se Ukrajinci pripravljajo na novo zimo z izpadi električne energije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obljubil korenito prenovo ukrajinskega energetskega sektorja, potem ko je izbruhnil obsežen korupcijski škandal, ki je vključeval tudi njegovega dolgoletnega prijatelja in nekdanjega poslovnega partnerja. Po navedbah preiskovalcev naj bi bilo poneverjenih več kot 100 milijonov dolarjev. Zelenski se je srečal s premierjem in pozval k imenovanju novega odbora v državnem jedrskem operaterju Energoatom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se bo naslednji vojaški konflikt verjetno odvijal v vesolju. V zvezi s tem je napovedal dodatno naložbo v višini 4,2 milijarde evrov za razvoj vojaških zmogljivosti v vesolju.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ukrajina si aktivno prizadeva za ponovno vzpostavitev procesa izmenjave ujetnikov z Rusijo, pri čemer upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori namenjeni reševanju tega vprašanja.

Ukrajinska vlada je napovedala preiskavo korupcije v državnih podjetjih, vključno z energetskimi podjetji. Ta poteza sledi korupcijskemu škandalu v energetskem sektorju. Premierka Julija Svyrydenko je potrdila začetek preiskave.

Kremelj je opozoril, da bo Rusija ustrezno ukrepala, če bodo Združene države Amerike nadaljevale z jedrskimi poskusi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je to izjavil po tem, ko so ameriški uradniki nakazali na morebitno obnovitev teh poskusov. Sekretar Sveta za nacionalno varnost, Sergej Šojgu, je napovedal pregled izvedljivosti jedrskih poskusov.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Japonska je obsodila rusko razširitev prepovedi vstopa za 30 japonskih državljanov, vključno z uradnim predstavnikom zunanjega ministrstva, kot "absolutno nesprejemljivo". Ta poteza je odgovor na japonske sankcije proti ruskim podjetjem in posameznikom zaradi vojne v Ukrajini. Japonska je obtožila Moskvo, da prenaša krivdo za invazijo na Ukrajino.

Moskovsko sodišče je v odsotnosti obsodilo blogerja Jurija Duda, ki je v Rusiji priznan kot tuji agent, na leto in deset mesecev zapora v splošnem režimu. Duda je bil spoznan za krivega izogibanja obveznostim tujega agenta.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, je izrazil sožalje ob smrti profesorja civilnega prava na Državni univerzi v Sankt Peterburgu (SPbGU), Jurija Tolstoja, ki je bil Putinov učitelj. Slovo od profesorja Tolstoja je potekalo v Sankt Peterburgu.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Ruska državna duma razpravlja o uvedbi prepovedi prodaje brezalkoholnega vina, piva in drugih izdelkov, ki posnemajo alkohol, otrokom. Po besedah Vjačeslava Volodina naj bi uživanje takšnih pijač pri otrocih ustvarjalo nezdrave navade.

V ruski dumi so predlagali zakon, ki uvaja visoke globe za ruske spletne strani, ki uporabnikom omogočajo avtentikacijo preko tujih storitev, vključno s tujimi ponudniki elektronske pošte. Poslanci so zatrdili, da zakon ne bo vplival na navadne uporabnike.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.

Aleksander Afanasjev, nekdanji vodja okrožja Gornozavodsk v Permski regiji, je umrl v območju specialne vojaške operacije, poroča URA.ru. Civilna pogrebna slovesnost bo potekala v Domu kulture Gornozavodska 14. novembra.

Latvijski sankač Kristers Aparjods je poudaril, da je udeležba ruskih športnikov na tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami v Milanu in Cortini d'Ampezzo, nesprejemljiva, dokler ukrajinski športniki branijo svojo državo v vojni. Po njegovem mnenju je takšna odločitev v času ruske agresije 'norost'.

V Primorski krajini so aretirali poslanca zakonodajnega zbora Artavazda Oganesjana zaradi suma nezakonite prodaje 50 kilogramov živega srebra. Informacijo so potrdili viri v organih pregona.

Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

Poveljnik Nata, ki iz Nizozemske vodi obrambo večjega dela Natove meje z Rusijo, meni, da se zavezništvo dobro ponovno oborožuje. General Ingo Gerhartz je Natovemu voditelju Marku Rutteju, ki je obiskal sedež v Brunssumu, dejal, da opaža dobre premike pri razvoju udarne moči in pri izdatkih za obrambo. Po njegovih besedah je Nato ta napredek dokazal nedavno, ko je vadil odbijanje napada na Estonijo.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Rusko zunanje ministrstvo je ponovilo, da so odnosi med Rusijo in Nemčijo na najnižji točki od ustanovitve Zvezne republike Nemčije. Rusija je izrazila pripravljenost za ohranjanje delovnih stikov s predstavniki 'zdravorazumskih' političnih sil in civilne družbe v Nemčiji. So-predsedniki stranke 'Alternativa za Nemčijo' so pozvali k enotnosti glede odnosov z Rusijo.

Raziskava Radia Svobodna Evropa (RSE) in njene raziskovalne enote Sistema je razkrila, kako Kremelj že leta prikriva dejansko lokacijo predsednika Vladimirja Putina. Raziskava opisuje mrežo prevar, ki vključuje tri skoraj identične pisarne v različnih mestih, kar otežuje določanje, kje se Putin dejansko nahaja.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

V okviru kazenske preiskave so zasegli več deset zemljišč, ki so v lasti Tatjane Bondarenko, poslanke ljudskega sveta samooklicane Donecke ljudske republike (DNR). Vir blizu preiskavi je to potrdil za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti.

V nemški televizijski oddaji Markus Lanz je prišlo do burne razprave med voditeljem in državno sekretarko CDU Serap Güler glede politike vračanja beguncev v Sirijo. Razpravo so sprožile izjave zunanjega ministra Wadephula, ki so ponovno odprle migracijsko debato. Gülerjeva je branila prizadevanja vladne koalicije, kar je povzročilo oster verbalni spopad z Lanzom.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.

Objavljena e-poštna sporočila Jeffreyja Epsteina nakazujejo, da sta Epstein in Trump ohranila stike tudi po Trumpovem prihodu na položaj predsednika, kar je v nasprotju s Trumpovimi prejšnjimi trditvami o prekinitvi vezi. Demokrati v predstavniškem domu so izjavili, da elektronska sporočila odpirajo nova vprašanja o Trumpovi povezanosti z Epsteinom in njegovem vedenju o Epsteinovih zlorabah.