Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodríguez za začasno opravljanje funkcije predsednice republike. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške posebne enote v bliskoviti vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale iz države. Sodišče je s tem potrdilo prenos oblasti na Rodríguezovo, ki je že pred tem od Washingtona zahtevala dokaze o tem, da je Maduro še živ. Operacija ameriških sil, ki jo je potrdil predsednik Donald Trump, je povzročila nenaden propad Madurovega režima in sprožila ustavni postopek za zapolnitev izpraznjenega mesta voditelja države. Medtem ko je Maduro na poti v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami, bo Rodríguezova prevzela izvršilne pristojnosti v obdobju velike politične negotovosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, kjer je ameriška vojaška intervencija korenito spremenila politično krajino.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike že vstopile na venezuelsko ozemlje, s čimer se je vojaško posredovanje močno stopnjevalo. V izjavi za javnost je Trump poudaril, da se ZDA ne bojijo prisotnosti svojih vojakov na tem območju in da so enote dosegle visoko stopnjo prisotnosti že v nočnih urah. Kot glavni cilj operacije je navedel zagotavljanje stabilnega upravljanja države, kar nakazuje na morebitno namero po zamenjavi oblasti ali dolgotrajnejši stabilizaciji pod ameriškim nadzorom. Dogajanje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko so republikanski politiki, kot sta senatorja Britt in Tuberville, pohvalili Trumpovo odločnost in jo označili za uresničevanje politike "Amerika prva", so nekateri drugi zakonodajalci opozorili na nevaren precedens vojaškega vmešavanja v suvereno državo. Med venezuelskimi skupnostmi v tujini, vključno s tistimi na Nizozemskem, prevladujejo negotovost, strah in napetost glede prihodnosti njihove domovine pod ameriško vojaško upravo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V ZDA so se protesti proti zajetju Nicolása Madura razširili, vključno s protestom pred Belo hišo v Washingtonu in protestom v Little Rocku v Arkansasu. Nicolás Maduro Guerra je ponovno pozval k protestom. V Venezueli so potekali protesti v podporo Maduru.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Načrt za odstranitev venezuelskega voditelja Nicolása Madura je bil v Beli hiši pripravljen že med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa, kažejo razkritja nekdanjih svetovalcev in poročila ameriške televizijske mreže CNN. Ta strateški dokument je služil kot podlaga za nedavne vojaške operacije, ki so privedle do zajetja Madura s strani ameriških posebnih enot Delta. Nekdanji sodelavci sedanjega ameriškega predsednika so potrdili, da je bila ideja o zamenjavi oblasti v Caracasu dolgotrajna prioriteta Trumpove zunanje politike, kar postavlja nedavne dogodke v širši kontekst večletnih prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Operacija, ki jo je Trump nedavno opisal kot izjemno vojaško predstavo, je bila po poročanju medijev v tleh načrtovana z visoko stopnjo natančnosti, pri čemer so bili upoštevani vsi varnostni parametri. Trumpove grožnje drugim latinskoameriškim voditeljem, vključno s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom in mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, nakazujejo na širšo regionalno strategijo Združenih držav Amerike, ki temelji na načrtih iz leta 2017 in naprej. Medtem ko je vodenje Venezuele začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, svetovna javnost s pozornostjo spremlja nadaljnje korake Washingtona, ki so se očitno kalili skozi oba Trumpova mandata.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Kitajska in Malezija sta ostro obsodili nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za "hegemonsko dejanje" in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa je Peking izdal opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi nestabilnih razmer izogibajo potovanjem v to južnoameriško državo. Kitajska vlada zahteva takojšnjo izpustitev Madura, saj meni, da ZDA s svojo politiko sile ogrožajo suverenost neodvisne države. Kritikam se je pridružil tudi malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je izjavil, da gre za nezakonito uporabo sile proti suvereni državi in kršitev mednarodnih načel. Diplomatski odzivi sledijo obsežnim ameriškim zračnim napadom na Caracas, ki so bili izvedeni 3. januarja 2026. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles uradno označile za teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za uveljavitev obtožnice glede narkoterorizma. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Turčija in Kitajska sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava in politične legitimnosti, pri čemer je tiskovni predstavnik stranke Ömer Çelik poudaril, da je venezuelsko ljudstvo edini nosilec suverenosti v državi. Turški politiki, vključno z zaveznikom predsednika Erdoğana Devletom Bahçelijem, so dogodke primerjali s poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad uporabo sile proti suvereni državi in zahtevalo takojšnjo pojasnitev okoliščin napada. Kitajska diplomacija je dejanja ZDA označila za agresiven poseg, ki spodkopava temelje mednarodnih odnosov. Napetosti v regiji so se stopnjevale po zračnih napadih na Caracas, ki so jih izvedle ameriške sile, medtem ko Rusija in druge zaveznice Venezele že izražajo resno zaskrbljenost glede usode ujetega predsednika in prihodnje stabilnosti države.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike v prestolnici Caracas priprle predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Sklic seje je potrdila misija Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, potem ko je zahtevo za obravnavo stopnjevanja napetosti v državi posredovala Kolumbija. Operacija, ki je neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele, je sprožila takojšen odziv diplomatskih krogov v New Yorku. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se diplomati spopadajo z vprašanji legitimnosti vojaškega posredovanja in usode venezuelskega vodstva. Seje se bodo udeležile ključne članice sveta, ki bodo razpravljale o posledicah teh dogodkov za regionalno stabilnost v Latinski Ameriki in mednarodno pravo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prijetje najvišjih državnih predstavnikov povzročilo politični vakuum v državi.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Vrhovno sodišče Venezuele je v odločitvi ustavnega sveta določilo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila nenadni aretaciji in odstranitvi Nicolasa Madura iz države, ki so jo v obsežni vojaški operaciji izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike. Sodišče je razsodilo, da mora Rodriguezova prevzeti dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice zaradi odsotnosti dosedanjega voditelja. Operacija ameriških specialnih enot, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila politično praznino v Caracasu, ki so jo venezuelske institucije poskušale zapolniti z imenovanjem podpredsednice. Razmere v državi ostajajo napete, saj gre za neposredno vojaško posredovanje tuje sile, ki je privedlo do ujetja najvišjih državnih predstavnikov, vključno z Madurovo soprogo Cilio Flores. Delcy Rodriguez bo državo vodila v času izredne negotovosti, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posega.

Organizacija ameriških držav (OAS) je v uradni izjavi pozvala k preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja v Venezueli, potem ko so ameriške sile v okviru operacije "Absolute Resolve" v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Organizacija je poudarila nujnost vzpostavitve poti za prihodnost Venezuele, ki bo temeljila na demokratičnem upravljanju in spoštovanju volje ljudstva. Po premestitvi Madura v New York je OAS izpostavila pomen mirnega prehoda oblasti in zagotavljanja stabilnosti v regiji. Ameriška vojska je pri izvedbi operacije uporabila napredna letala, vključno z nevidnimi lovci F-35 in strateškimi bombniki B-1, kar kaže na visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti in pripravljenosti misije. V akciji, ki je bila načrtovana več mesecev, je sodelovalo več kot sto zračnih plovil. Medtem ko se v nekaterih delih države vrstijo protesti in zahteve po izpustitvi Madura, je OAS osredotočena na preprečevanje humanitarne in politične krize, ki bi lahko sledila temu drastičnemu posegu v državno suverenost.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Donalda Trumpa je tiho spremenilo ključne podrobnosti v obtožnici proti Nicoláxu Maduru, iz katere so odstranili omembo izmišljenega narkokartela, ki naj bi ga vodil Maduro. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi delila Nobelovo nagrado za mir s Trumpom. Prve ankete po ameriškem napadu na Venezuelo so pokazale spremembe v Trumpovi popularnosti.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo z nazivom Odločna rešitev (Operation Absolute Resolve), v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah načelnika štaba združenih sil ZDA, generala Dana Caina, je v operaciji sodelovalo več kot 150 letal in helikopterjev, ključno vlogo pa so odigrale elitne enote za posebne operacije Delta. Ameriška vojska je s tem neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele z namenom aretacije predsednika. Operacija je vključevala kompleksno rekonstrukcijo napada, pri kateri so ameriške sile uporabile širok nabor zračne podpore za zagotovitev varne izvedbe misije. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura niso bile takoj razkrite, vendar dogodek predstavlja enega najpomembnejših in najsilovitejših vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija sledila dolgotrajnim obtožbam o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodni kriminal.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru pozvala Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolasa Madura. Do zahteve prihaja po obsežnem vojaškem posegu ameriških sil na venezuelsko ozemlje, ki se je začel v zgodnjih jutranjih urah. Med vojaško operacijo so ameriške enote Madura zajele, kar je sprožilo ostro reakcijo venezuelskih oblasti. Rodriguezova je v svojem govoru poudarila, da je Maduro edini zakoniti voditelj države, in dejanja Združenih držav označila za nedopusten napad na suverenost Venezuele. Situacija v državi ostaja napeta, saj so ameriške sile vdrle v prestolnico in ključna vladna poslopja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, kjer se oblasti spopadajo z izrednimi razmerami po zajetju predsednika.

Po poročanju lokalnih medijev je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame vodenje države.

Po aretaciji Nicolása Madura je vodenje Venezuele prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Po poročanju naj bi jo podpiral tudi Donald Trump, ki naj bi ga prepričala s svojim vodenjem naftne industrije. Rodríguezova je izjavila, da Maduro ostaja edini predsednik države, čeprav so ga zajele ameriške sile.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Združene države Amerike so razkrile podrobnosti tajne vojaške operacije, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ključno vlogo pri izvedbi operacije je odigral tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je bil infiltriran v najožji krog venezuelskega režima. Ta vir je Američanom posredoval natančne podatke o Madurovem gibanju v dneh pred napadom, kar je omogočilo natančno načrtovanje in izvedbo akcije s pomočjo dronov in specialnih enot. Operacija se je začela s serijo zračnih napadov na ključno infrastrukturo, nato pa so helikopterji s specialnimi silami vdrli na lokacijo, kjer se je nahajal Maduro. Agentje agencije CIA so bili na venezuelskih tleh prisotni že od avgusta prejšnjega leta, kjer so pripravljali teren za posredovanje. Po navedbah ameriških uradnikov je bila operacija izjemno natančna in je temeljila na informacijah v realnem času, ki jih je posredoval obveščevalec znotraj čavista, kar je neposredno privedlo do predsednikove aretacije in kasnejšega prevoza v ZDA.

Turški podpredsednik Cevdet Yılmaz je v uradni izjavi poudaril, da Turčija trdno stoji na strani mednarodnega prava, spoštovanja nacionalne volje in venezuelskega ljudstva. Izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, ki jo je povzročila vojaška intervencija Združenih držav Amerike. Yılmaz je izpostavil, da si bo Ankara še naprej prizadevala za stabilnost v regiji in zagovarjala dialog med vsemi vpletenimi stranmi. Turčija se je tako odzvala na nedavne dogodke, ki so vključevali odstranitev predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Podpredsednik je ponovil zavezanost Turčije k načelom suverenosti in poudaril, da je dialog edina pot do trajne rešitve krize. Turška diplomacija aktivno spremlja razvoj dogodkov in ohranja svojo držo, ki temelji na nepriznavanju zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Pripadniki venezuelske diaspore so se množično zbrali na ulicah Dominikanske republike in Združenih držav Amerike, da bi proslavili novico o prijetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ga izvedle ameriške sile. V Santo Domingu so se protestniki in izseljenci, med katerimi je bil tudi znani pevec Nacho, zbrali na aveniji Anacaona v bližini venezuelskega veleposlaništva. Lokalna policija je morala posredovati, da bi zagotovila red in pretočnost prometa, medtem ko so zbrani dogodek označili za konec diktatorskega režima in začetek demokratične tranzicije. Podobna praznovanja so potekala tudi na Floridi, kjer se je v Doralu, središču venezuelske skupnosti, množica zbrala pri znanem lokalu El Arepazo. Slavje se je razširilo vse do posestva Mar-a-Lago, kjer so podporniki izrazili navdušenje nad koncem Madurove nekaznovanosti. Številni venezuelski umetniki, vključno z duom Mau y Ricky, so prek družbenih omrežij sporočili, da so dogodki sprožili močan čustven odziv, zaradi katerega skupnost v pričakovanju novih informacij ni spala. Čeprav so razmere v Caracasu še vedno nejasne, izseljenci verjamejo, da gre za ključen trenutek v zgodovini njihove domovine.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

Člani venezuelske diaspore so po vsem svetu, od Latinske Amerike in Združenih držav Amerike do Španije, z navdušenjem proslavili konec vladavine Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po vojaški operaciji ZDA, ki je končala njegovo večletno avtokratsko vladanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Miamija, Madrida in drugih svetovnih prestolnic, kjer so s pesmijo in zastavami izražali upanje na demokratično prihodnost države, ki jo je v zadnjem desetletju zapustilo skoraj osem milijonov ljudi. Dogodki so sledili obdobju izjemnih napetosti, ko je Maduro še v začetku decembra zatrjeval, da njegova moč temelji na vojski in ljudstvu, ter zavračal pogoje Washingtona. Kljub njegovi retoriki o odporu proti ameriškemu imperiju je vojaško posredovanje zapečatilo njegovo usodo. Med izseljenci, ki so pobegnili pred gospodarskim kolapsom in politično represijo, zdaj prevladujeta olajšanje in negotovost glede stabilnosti nove prehodne oblasti ter prihodnje obnove domovine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem nastopu podvomil v sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice in nobelovke Marie Corine Machado za vodenje države. Kljub temu da je Machadova glasna zagovornica ameriškega posredovanja v Venezueli, je Trump izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za prevzem oblasti. Predsednik jo je opisal kot prijetno osebo, ki pa po njegovem mnenju ni primerna za funkcijo nacionalne voditeljice, s čimer je povzročil precejšnje presenečenje v mednarodnih političnih krogih. Izjave so prišle v času povečanih napetosti, saj so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Trumpovo distanciranje od osrednje figure venezuelske opozicije nakazuje na morebitno spremembo strategije Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Odločitev, da javno spodkoplje legitimnost Machadove, medtem ko potekajo vojaške dejavnosti, bi lahko dodatno destabilizirala opozicijska prizadevanja za zamenjavo oblasti v Caracasu.