Avstralski predsednik vlade Anthony Albanese je spremenil svoje prvotno stališče in dopustil možnost uvedbe kraljeve komisije, ki bi preiskala okoliščine terorističnega napada na plaži Bondi. Čeprav se je sprva zdelo, da premier takšni obsežni preiskavi nasprotuje, je v zadnji izjavi poudaril, da je njegova trenutna prioriteta temeljit pregled delovanja obveščevalnih in varnostnih služb. Preiskava bi se osredotočila na morebitne pomanjkljivosti v sistemu spremljanja groženj in odzivanja nanj. Albanese je pojasnil, da odločitev o kraljevi komisiji, ki predstavlja najvišjo obliko javne preiskave v Avstraliji, še ni dokončna, vendar ostaja na mizi kot ena izmed možnosti za zagotovitev večje varnosti državljanov v prihodnje.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

V kanadskem Montrealu so proti 51-letnemu Mohammedu Abdullahu Warsameju vložili dve novi obtožnici zaradi groženj z napadi na javne prostore in ustanove. Warsame, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji Al Kaida, naj bi po navedbah tožilstva grozil z bombnim napadom na mestni javni potniški promet ter s požigom urada za potne liste v Montrealu. Grožnje naj bi izrekel prek telefonskih klicev, kar je sprožilo takojšen odziv varnostnih organov. Njegov zagovornik je na sodišču izpostavil vprašanje obtoženčevega duševnega zdravja, saj gre za brezdomno osebo, ki se spopada z osebnimi stiskami. Sodišče bo v prihodnje ocenilo njegovo sposobnost za sojenje, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti obtožb, saj gre za povratnika s preteklimi povezavami z mednarodnim terorizmom. Trenutno se nahaja v priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Dogodek je v mestu povzročil precejšnjo mero vznemirjenja, saj so tarče groženj vključevale ključno infrastrukturo in vladne prostore, ki jih dnevno obišče na tisoče ljudi. Kanadske oblasti so poudarile, da tovrstne grožnje obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, ne glede na socialni status ali zdravstveno stanje osumljenca.

Premier Anthony Albanese je po pritisku javnosti in lastne stranke napovedal ustanovitev zvezne kraljeve komisije za preiskavo terorističnega napada na plaži Bondi. Komisija bo preiskovala antisemitizem in družbeno kohezijo v povezavi z napadom.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

V nigerijski zvezni državi Borno je v eksploziji podtaknjene cestne mine umrlo devet vojakov, več drugih pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil na cesti med mestoma Maiduguri in Gubio na severovzhodnem delu države, kjer so tovrstni incidenti pogosti. Nigerijska vojska je potrdila dogodek, ki kaže na nestabilne varnostne razmere v regiji. Čeprav nobena skupina še ni uradno prevzela odgovornosti za napad, sta na tem območju dejavni predvsem teroristični skupini Boko Haram in ISWAP (Islamska država v provinci Zahodna Afrika). Obe organizaciji redno izvajata napade na vojaške konvoje in civiliste, kar otežuje stabilizacijo severovzhodne Nigerije. Oblasti nadaljujejo s preiskavo incidenta in krepijo varnostne ukrepe na omenjeni prometnici.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.