Organizacija Foundry, ki nudi brezplačno podporo na področju duševnega zdravja in oskrbo pri uporabi prepovedanih substanc za mlade, je prejela donacijo stavbe v vrednosti več kot 13 milijonov kanadskih dolarjev. Štirinadstropni objekt v središču Vancouvra je organizaciji podarila zasebna fundacija, kar bo omogočilo znatno razširitev njihovih storitev. Nova pridobitev se nahaja v prestižnem predelu mesta, obkrožena z butiki in restavracijami. Z donacijo, katere skupna vrednost s pripadajočimi sredstvi znaša približno 14 milijonov dolarjev, bo vancouverska enota mreže Foundry podvojila svoje zmogljivosti. Center bo nudil kritično pomoč mladostnikom, ki se spopadajo s težavami v duševnem zdravju in odvisnostjo od drog, kar je ključnega pomena za lokalno skupnost. Mreža Foundry sicer deluje po celotni provinci in zagotavlja dostopne wellness storitve za mlajšo populacijo. Razširitev zmogljivosti v samem centru mesta predstavlja pomemben korak pri obravnavi javnozdravstvene problematike med mladimi. Novi prostori bodo omogočili celostno obravnavo in hitrejši dostop do strokovnjakov, kar je po navedbah organizacije nujno za učinkovito soočanje s krizami na področju duševnega zdravja v regiji.

Psihologinja Miriam Junge je v nedavnem pogovoru izpostavila, da notranja pomirjenost oziroma umirjenost ni prirojena lastnost, temveč veščina, ki jo je mogoče sistematično razvijati. Po njenih besedah se duševna odpornost in sposobnost ohranjanja miru v stresnih situacijah obnašata podobno kot telesne mišice, kar pomeni, da zahtevata redno vadbo in postopen pristop. Svetovalka je predstavila koncept načrtnega treninga, s katerim lahko posamezniki do leta 2026 svoje začetne novoletne zaobljube spremenijo v trajne rutine. Ključ do uspeha po mnenju strokovnjakinje ni v enkratnih naporih, temveč v razumevanju psiholoških mehanizmov, ki omogočajo preoblikovanje zavestnih odločitev v avtomatizirano vedenje. Intervju ponuja praktičen vpogled v to, kako strukturiran načrt pomaga pri dolgoročnem obvladovanju stresa in izboljšanju splošnega počutja v vsakdanjem življenju.

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja so ob začetku novega leta izpostavili pomen postavljanja osebnih meja kot ključnega elementa za izboljšanje splošnega počutja in skrbi zase. Poudarjajo, da pogosto ugajanje drugim na lastno škodo ni izraz ljubezni ali prijaznosti, temveč dolgoročno vodi v nezadovoljstvo in izgorelost. Postavljanje meja zahteva učenje novih veščin, pri čemer se morajo posamezniki naučiti reči »ne« zunanjim zahtevam, da bi lahko rekli »da« lastnim potrebam. Psihološki nasveti poudarjajo, da se ljudje ob zavračanju prošenj drugih pogosto borijo z občutki krivde, vendar je ta proces nujen za ohranjanje notranjega ravnovesja. Učinkovito postavljanje meja vključuje prepoznavanje lastnih želja in zmožnosti ter jasno komunikacijo brez nepotrebnega opravičevanja. S tem ko posameznik izbere tisto, kar si dejansko želi, izboljša kakovost svojih odnosov in zmanjša stres, ki nastane zaradi delovanja proti lastni volji.

Najnovejše literarne in osebne izpovedi osvetljujejo zapletenost človeškega odziva na travmatične dogodke, kot so spolno nasilje, zalezovanje in težke bolezni. Avtorica Jen Percy v svojem delu Girls Play Dead raziskuje pogosto protislovna in pretresljiva ravnanja preživelih po spolnem napadu, kjer žrtve namesto odpora ali pobega včasih skrbijo za svoje napadalce, kar avtorica opisuje kot obliko samoohranitve v trenutkih skrajnega grozote. Ta psihološki fenomen dopolnjujejo osebne izkušnje drugih žensk, ki poročajo o nenavadnih reakcijah po napadih, vključno s prijaznostjo do storilcev ali iskanjem varnosti pri partnerjih, ki se kasneje izkažejo za nezanesljive. Vzporedno s temi razmišljanji krščanski avtorji in posamezniki, ki živijo s kroničnimi boleznimi, razpravljajo o naravi vere, ko ta preneha biti zgolj teoretičen koncept. Skozi nauke Dietricha Bonhoefferja in pričevanja Joni Eareckson Tada je izpostavljeno, da se prava vera izoblikuje šele v polnem življenju v svetu, kjer trpljenje ni le koncept, temveč vsakdanji prostor bivanja. Osebne izpovedi poudarjajo pomen empatije tistih, ki sami razumejo globino bolečine, kar omogoča prehod od čustvenega samopreverjanja k preizpraševanju dejanskih življenjskih trditev v času krize.

Več kot tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike se je v letu 2026 odločila, da bo v okviru novoletnih zaobljub prednostno obravnavala svoje duševno zdravje. Glede na izsledke nove raziskave namerava približno 38 odstotkov vprašanih sprejeti zaobljube, povezane z duševnim blagostanjem, kar predstavlja petodstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Naraščajoči trend kaže na večje zavedanje o pomenu psihološkega zdravja v sodobni družbi, kjer posamezniki vedno pogosteje iščejo načine za obvladovanje stresa in izboljšanje kakovosti življenja. Kljub priljubljenosti tovrstnih odločitev pa strokovnjaki iz Kansasa opozarjajo na morebitne negativne vplive novoletnih zaobljub na posameznikovo počutje. Po mnenju strokovnjakov lahko stroge in pogosto nerealne zaobljube dejansko poslabšajo duševno stanje, saj neuspeh pri njihovem doseganju povzroča dodatne občutke krivde, nezadostnosti in tesnobe. Namesto drastičnih sprememb svetovalci priporočajo bolj postopne in prijazne pristope k osebnemu razvoju, ki ne temeljijo zgolj na prehodu v novo koledarsko leto.

Klavstrofobija, ki se kaže kot intenziven strah pred zaprtimi ali tesnimi prostori, predstavlja za mnoge posameznike precejšen izziv, zlasti med potovanji. Težave se najpogosteje pojavljajo v dvigalih, prostorih brez oken ter na vlakih ali letalih, kjer so potniki omejeni na majhen prostor. Takšne situacije lahko sprožijo močne tesnobne odzive, ki otežujejo normalno uporabo javnega prevoza ali bivanje v določenih objektih. Strokovnjaki poudarjajo, da obstajajo tako akutne kot dolgoročne strategije za spopadanje s temi strahovi. Med kratkoročne rešitve sodijo različne dihalne vaje in tehnike preusmerjanja pozornosti, ki pomagajo umiriti živčni sistem v kritičnem trenutku. Za dolgotrajno izboljšanje stanja pa se pogosto priporoča kognitivno-vedenjska terapija, ki posamezniku pomaga postopoma zmanjšati občutljivost na sprožilce strahu in izboljšati kakovost življenja na poti.