V San Franciscu se je v petek začelo sojenje petim sedanjim in nekdanjim študentom prestižne Univerze Stanford, ki so junija 2024 med propalestinskimi protesti zasedli prostore rektorata. Gre za redek primer, ko so se demonstranti, vpleteni v obsežne študentske nemire v Združenih državah Amerike, dejansko znašli na sodišču. Obtožnica peterico bremeni kaznivih dejanj vandalizma in neupravičenega vstopa na tujo posest, saj so se študenti s protestnimi gesli zabarikadirali v pisarne predsednika in prošta univerze ter ob tem po navedbah tožilstva onesposobili varnostne kamere. Organi pregona so po incidentu aretirali skupno 12 oseb, od katerih je eden priznal krivdo, šest pa jih je sklenilo sporazum s tožilstvom. Preostalih pet obtožencev, ki se spopadajo s sojenjem, se je izreklo za nedolžne. Univerza Stanford v okviru postopka zahteva odškodnino v višini 329.000 ameriških dolarjev za povzročeno škodo. Ta pravni postopek sledi obdobju intenzivnih napetosti na ameriških kampusih, kjer so leta 2024 izbruhnili protesti proti vojni v Gazi, kar je vodilo do več kot 3.200 aretacij po celotni državi. Dogajanje na Stanfordu odraža širši trend zaostrovanja disciplinskih in pravnih ukrepov proti študentskim aktivistom v ZDA. Medtem ko so nekatere izobraževalne ustanove sprva izbirale blažje pristope, so dogodki na Stanfordu in podobni ukrepi na drugih elitnih univerzah, kot je Columbia, pokazali premik k ničelni toleranci do zasedb univerzitetnih objektov. Razplet sojenja bo verjetno postavil pomemben pravni precedens za prihodnje študentske demonstracije in vprašanje svobode govora na akademskih tleh.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Češka policija je v začetku januarja v okviru preiskave razpečevanja drog, v katero je vpleten znani MMA-borec Karlos Vémola, vložila obtožnice proti še dvema osebama. S tem se je število kazensko preganjanih v tem primeru povečalo na pet. Po besedah tiskovne predstavnice Nacionalnega centra za nadzor drog Lucie Šmoldasove se obtožbe nanašajo na organizirano kriminalno dejavnost, povezano s prometom s kokainom. Preiskava, ki je pritegnila veliko pozornost češke javnosti, se osredotoča na domnevno mrežo preprodajalcev prepovedanih substanc. Po poročanju češke nacionalne televizije ČT so štirje izmed petih obtožencev, vključno z Vémolo, trenutno v priporu. Organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o delovanju te kriminalne skupine, ki naj bi delovala na območju Prage in širše okolice. Karlos Vémola velja za enega najbolj prepoznavnih obrazov mešanih borilnih veščin v regiji, zato je njegov kazenski pregon sprožil številne odzive v športnih in medijskih krogih. Policija podrobnosti o vlogi novih dveh obtožencev še ni razkrila, so pa potrdili, da so obtožbe neposredno povezane z isto kriminalno strukturo kot v primeru prvotno osumljenih oseb.

Špansko državno sodišče (Audiencia Nacional) je sprožilo predhodne preiskovalne dejanja proti nekdanjemu predsedniku vlade Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru. Odločitev osrednjega preiskovalnega sodišča številka 6 sledi prejemu kazenske ovadbe, ki jo je vložilo združenje Hazte Oír. Omenjena organizacija Zapateru očita domnevno vpletenost v trgovino z drogami, pranje denarja in pripadnost hudodelski združbi v povezavi z njegovim delovanjem v Venezueli. Sodnik Antonio Piña je v svojem sklepu navedel, da dejstva, razvidna iz predloženih gradiv, kažejo na morebiten obstoj kaznivega dejanja, kar zahteva nadaljnjo preverbo. V sklopu postopka je sodišče zadevo predalo tožilstvu, ki mora sedaj podati mnenje o tem, ali je to sodišče sploh pristojno za obravnavo navedenih očitkov in ali obstajajo zadostni dokazi za uvedbo polne formalne preiskave. Primer je v Španiji sprožil precejšen politični odmev, saj Zapatero že dlje časa opravlja vlogo posrednika med venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura in tamkajšnjo opozicijo. Kritiki mu pogosto očitajo preveliko naklonjenost režimu v Caracasu, vendar gre tokrat za prvi resnejši pravni korak, ki bi lahko vodil do kazenskega pregona nekdanjega visokega državnega funkcionarja zaradi resnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Bolgarska policija je v okraju Blagoevgrad pridržala 72-letnega moškega, ki ga sumijo večkratnih spolnih zlorab desetletne deklice. Po navedbah tožilstva v Petriču so se kazniva dejanja dogajala v obdobju med oktobrom in 23. decembrom 2025. Preiskovalci so ugotovili, da je osumljenec, identificiran z začetnicami T. K., dejanja izvajal z uporabo sile in s spodkopavanjem zaupanja oziroma izkoriščanjem odvisnega položaja žrtve. Organi pregona so v okviru preiskave opravili oglede krajev dogodkov, preiskave prostorov in zasege predmetov. Žrtev, desetletna deklica, je svojo izpoved podala v posebej prilagojenem prostoru, tako imenovani modri sobi, ki je namenjena varnemu zaslišanju mladoletnih oseb. Na podlagi zbranih dokazov so moškemu odredili 72-urno pridržanje, tožilstvo pa namerava zahtevati odreditev pripora. Lokalne oblasti v Blagoevgradu so ob tem dogodku poudarile resnost situacije, saj gre za vprašanje zaščite najranljivejših skupin prebivalstva. Primer je del širših prizadevanj bolgarskega pravosodja za učinkovitejše preganjanje spolnih prestopkov nad mladoletniki, pri čemer so uporabili sodobne metode zasliševanja, ki preprečujejo dodatno traumatizacijo otrok.

Jayden Brian, nekdanji glavni plavalni trener na prestižni dekliški šoli Methodist Ladies' College v Melbournu, je bil obtožen devetih kaznivih dejanj spolne zlorabe otroka. Po navedbah preiskovalnih organov je Brian domnevno zlorabil 13-letno dekle, s katero se je predhodno spoznal prek družbenega omrežja Snapchat. Aretacija se je zgodila oktobra lani, ko je Brian še aktivno vodil trening v športnem in vodnem centru v Melbournu (MSAC). Nove in pretresljive podrobnosti primera razkrivajo, da so bila dejanja storjena v času, ko je Brian opravljal funkcijo pedagoga in športnega mentorja. Šola, ki velja za eno najuglednejših izobraževalnih ustanov v regiji, je po razkritju obtožb nemudoma prekinila sodelovanje s trenerjem in izrazila pretresenost nad dogodki. Organi pregona so po aretaciji nadaljevali z zbiranjem dokazov, ki vključujejo digitalne sledi komunikacije med obtoženim in žrtvijo. Brian se zdaj sooča z resnimi pravnimi posledicami, saj so oblasti potrdile, da obtožbe vključujejo večkratne napade in kršitve zaupanja. Primer je v Avstraliji sprožil obsežno razpravo o varnosti otrok v športnih klubih in nadzoru nad zaposlenimi, ki imajo dostop do mladoletnih oseb. Sodni postopki proti Brianu se bodo nadaljevali v prihodnjih mesecih, medtem ko preiskovalci preverjajo, ali je bilo žrtev morda več.

Komisija za boj proti korupciji (KPK) je razkrila, da je bil Yaqut Cholil Qoumas za osumljenca imenovan že 8. januarja 2026. V preiskavo korupcije pri dodeljevanju kvot za hadž v letih 2023 in 2024 je vpleten tudi Gus Alex, nekdanji posebni uslužbenec Yaquta, ki je prav tako osumljenec. Preiskava o premoženju nekdanjega ministra je v teku.

Indonezijska policija v Džakarti je začela analizirati dokaze in procesirati prijavo zoper priljubljenega komika Pandjija Pragiwaksona, ki se sooča z obtožbami o razžalitvi uglednih islamskih organizacij in hujskanju. Prijavo sta vložili skupini, ki se predstavljata kot podmladka organizacij Nahdlatul Ulama in Muhammadiyah, vendar je vodstvo Muhammadiyaha že javno zanikalo, da bi prijaviteljem podelilo kakršno koli pooblastilo za to dejanje. Policijski tiskovni predstavnik je potrdil, da bodo preiskovalci v kratkem na pogovor poklicali prijavitelje, da bi razjasnili okoliščine domnevnih kaznivih dejanj. Oblasti so javnost pozvale k zaupanju v pravosodne postopke, medtem ko strokovnjaki analizirajo predloženo gradivo. Primer je sprožil razprave o mejah svobode govora in vplivu verskih institucij na kazensko pregon v državi. Dogajanje poudarja napetosti med zagovorniki svobode izražanja in konzervativnimi strujami, ki so v preteklosti že večkrat uporabile strogo zakonodajo o bogokletju in razžalitvi za utišanje javnih osebnosti. Čeprav se organizacija Muhammadiyah distancira od pregona, policijski postopki tečejo naprej v skladu z uradno dolžnostjo preiskovanja kaznivih dejanj zoper ugled institucij.

Tožilstvo v Tajpeju je vložilo obtožnico proti 28-letnemu moškemu s priimkom Chen, ki je 30. decembra lani povzročil preplah na glavni železniški postaji v prestolnici. Obtoženec je v podzemnih prostorih, kjer se stikajo linije tajvanskih železnic in podzemne železnice, namerno širil lažne informacije o iztirjenju vlaka in prekinitvi prometa v obeh smereh. Poleg širjenja dezinformacij je Chen sprožil gumbe za pomoč potnikom in alarm za odvajanje dima, kar je povzročilo dodatno zmedo med potniki. Incident se je zgodil v obdobju povečane varnostne občutljivosti, le kratek čas po poročilih o domnevnih napadih na javnih prevoznih sredstvih. Moški se je vedel agresivno, poskušal je fizično napasti mimoidoče in nasilno vstopiti skozi prodajne avtomate za vozovnice, pri čemer je vpil, da želi priti do postaje Zhongshan. Zaradi neposredne nevarnosti in ogrožanja javne varnosti so ga organi pregona obravnavali s prednostjo, tožilstvo pa je sedaj uradno potrdilo obtožbe o ustrahovanju javnosti in povzročanju splošne nevarnosti.

Tožilstvo preiskuje Petra Ramsauerja zaradi incidenta na srečanju CSU v Seeonu, kjer naj bi bil policist na parkirišču lažje poškodovan. Opisi dogodka s strani policije in Ramsauerja se razlikujejo.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

Pred deželnim sodiščem v Železnem se je v četrtek začelo sojenje 34-letnemu Dunajčanu, ki je obtožen poskusa umora novega partnerja svoje nekdanje dekle. Incident se je zgodil julija lani med tradicionalnim festivalom na obali Neufelder See, ko je obtoženec z nožem večkrat zabodel žrtev in ji povzročil do osem centimetrov globoke rane. Napad naj bi bil posledica ljubosumja, saj se obtoženi ni mogel sprijazniti s koncem zveze. Obtoženec je pred sodnikom priznal dejansko stanje dogodka, vendar je odločno zanikal namero uboja. Trdil je, da žrtve ni želel ubiti, temveč le poškodovati, kar bo ključno vprašanje pri določanju končne sodbe. Sodni izvedenci so v postopku podali mnenja o resnosti poškodb in stopnji nevarnosti za življenje napadenega moškega. Razsodba naj bi bila po napovedih sodišča znana še isti popoldan. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost avstrijske javnosti, saj gre za nasilno dejanje na priljubljeni turistični prireditvi, kjer je bilo prisotnih veliko ljudi. Varnostni protokoli na tovrstnih poletnih dogodkih so se po tem dogodku ponovno znašli pod drobnogledom lokalnih oblasti.

Razkrito je bilo, da v baru v Crans-Montani, kjer je v požaru umrlo 40 ljudi, pet let ni bilo varnostnega pregleda. Med žrtvami so bili tudi trije judovski najstniki. Švica je v petek organizirala spominsko slovesnost in dan žalovanja za žrtvami.

Švicarski preiskovalni organi so v petek ponovno zaslišali Jacquesa in Jessico Moretti, upravnika bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, zaradi njune domnevne vloge pri uničujočem požaru. Zakonca sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in malomarnega povzročitve požara. Preiskava se osredotoča na okoliščine tragičnega dogodka, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil obsežno materialno škodo v tem priljubljenem turističnem kraju. Postopek se nadaljuje z zbiranjem pričevanj in dokazov, s katerimi želijo organi pregona ugotoviti natančno stopnjo odgovornosti lastnikov lokala. Po navedbah švicarskih medijev je tokratno zaslišanje ključno za razjasnitev varnostnih protokolov, ki so bili v veljavi v času incidenta. Preiskovalci preverjajo, ali so bile upoštevane vse protipožarne smernice oziroma ali je do tragedije prišlo zaradi opustitve dolžnega ravnanja upravnikov. Primera se je lotilo kantonalno tožilstvo, ki bo na podlagi zbranih izjav odločilo o morebitni vložitvi obtožnice. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost in turistične delavce v regiji Valais, saj gre za eno hujših nesreč v zadnjem obdobju na tem območju. Zaradi resnosti obtožb, ki vključujejo izgubo življenj, zakonca Moretti ostajata v središču sodne preiskave, medtem ko se preostali oškodovanci pripravljajo na morebitne odškodninske tožbe.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Švicarske oblasti so priznale, da v baru v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, zadnjih pet let niso izvajali požarnih inšpekcij. Priznanje je povzročilo šok med svojci žrtev. V požaru je bilo poleg umrlih poškodovanih še 116 ljudi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

V bližini hiše ameriškega podpredsednika JD Vancea v Cincinnatiju so v ponedeljek zjutraj aretirali 26-letnega Williama DeFoorja, ki je osumljen napada na podpredsednikovo rezidenco. Po poročanju ameriških medijev je osumljenec s kladivom razbil več oken na hiši in poškodoval vozilo tajne službe (Secret Service), s čimer je povzročil za približno 28.000 dolarjev gmotne škode. Agenti tajne službe so osumljenca opazili med prebijanjem oboda posestva, vendar se ta kljub njihovim pozivom ni ustavil, temveč je nadaljeval z razbijanjem oken na zavarovanem objektu. Preiskava je razkrila, da osumljenec prihaja iz premožne družine v okrožju Hyde Park; njegova starša sta oba zdravnika in registrirana donatorja demokratske stranke. DeFoor se trenutno spopada z več zveznimi obtožbami, vključno s poškodovanjem državne lastnine in nasilnim ravnanjem na varovanem območju. Podpredsednik Vance v času incidenta najverjetneje ni bil v hiši, saj se je pred tem mudil na Floridi na sestanku s predsednikom Donaldom Trumpom glede razmer v Venezueli. Oblasti primer še vedno preiskujejo, osumljenec pa ostaja v priporu.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Bangladeški preiskovalci so vložili uradne obtožnice proti 17 osebam, ki jih bremenijo umora študentskega voditelja Šarifa Osmana Hadija. Po navedbah tamkajšnje policije je bil napad politično motiviran, pri čemer so kot glavne organizatorje in izvajalce zarote izpostavili podpornike stranke Awami League. Hadi, ki je veljal za vplivnega študentskega aktivista, je bil žrtev maščevanja, ki so ga po trditvah policije načrtovali v omenjeni stranki. Preiskava je pokazala, da je šlo za premišljeno dejanje, usmerjeno proti političnim nasprotnikom v času napetih družbenih razmer v državi. Obtožnica podrobno opisuje vlogo posameznih osumljencev pri izvedbi umora, ki je v Bangladešu sprožil buren odziv javnosti. Policija poudarja, da zbrani dokazi potrjujejo neposredno vpletenost lokalnih struktur Awami League pri naročilu in izvedbi tega nasilnega dejanja, ki še dodatno poglablja politični razkol v državi.

Višje sodišče v Pančevu je 22-letnemu domačinu z inicialkami M. B. odredilo 30-dnevni pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izzivanja nacionalne, rasne in verske nestrpnosti. Osumljenec je na stavbo v Pančevu izpisal grafite z vsebino, ki neposredno spodbuja sovraštvo in poveličuje nasilje, med drugim z napisi "Oj Pazaru novi Vukovaru" in "Oj Sjenice druga Srebrnice". Policija je kazensko ovadbo podala na Višje državno tožilstvo v Pančevu, ki je predlagalo pripor zaradi nevarnosti vplivanja na priče in morebitnega oviranja kazenskega postopka. Dogodek odraža širšo problematiko medetničnih napetosti in sovražnega govora v regiji Zahodnega Balkana. Sporni grafiti so v javnosti sprožili val ogorčenja, saj se neposredno navezujejo na tragične dogodke iz vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Srbski organi pregona so s hitrim ukrepanjem in pridržanjem osumljenca jasno sporočili, da ne bodo dopuščali javnega spodbujanja nestrpnosti, ki bi lahko dodatno destabilizirala odnose med različnimi etničnimi skupinami v mestu in širši okolici.

Igralca ameriškega nogometa Christian Barmore in Stefon Diggs sta v nedeljo nastopila na odločilni tekmi lige NFL proti moštvu Miami Dolphins, čeprav sta bila pred kratkim obtožena nasilnih dejanj. Christian Barmore, ki igra na položaju obrambnega linijskega igralca za ekipo New England Patriots, se je na igrišču pojavil prvič po razkritju obtožb o domnevnem napadu na družinskega člana. Po navedbah iz poročil naj bi ženska policiji prijavila incident, ki je vodil do kazenske ovadbe. Kljub resnosti obtožb sta oba zvezdnika dobila dovoljenje vodstva lige NFL za sodelovanje na zadnji tekmi rednega dela sezone, ki je bila ključna za določitev prvega nosilca v končnici konference AFC. Odločitev lige, da igralcema ne prepove nastopa, je v športni javnosti sprožila precejšnjo mero pozornosti, saj so vpleteni v škandal zasedli osrednje mesto na igrišču v času, ko potekajo uradni pravni postopki. Stefon Diggs se je prav tako znašel pod drobnogledom zaradi ločenih obtožb o nasilju, vendar klub New England Patriots do konca tekme ni sprejel internih sankcij, ki bi jima preprečile igro.

V mestu Guanshan v okraju Taitung na vzhodu Tajvana se je v zgodnjih jutranjih urah odvila družinska tragedija, v kateri sta bila udeležena brata s priimkom Chen. Po močnem popivanju sta se sprla, spor pa se je sprevrgel v fizično obračunavanje. Mlajši brat je z nožem za sadje zabodel starejšega v predel trebuha, kar je povzročilo hude telesne poškodbe z izpadom notranjih organov. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico Mackay, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje, vendar je ostal pri zavesti. Policijska preiskava je razkrila preobrat v dogajanju, saj prvi podatki kažejo, da je mlajši brat morda ravnal v samoobrambi. Po navedbah policije naj bi spor sprožil starejši brat, ki je prvi vzel nož in se z njim spravil na mlajšega. Mlajši brat po dogodku ni pobegnil, temveč je sam poklical reševalne službe in se predal organom pregona. Policija v Guanshanu trenutno preiskuje vse okoliščine dogodka, vključno z navedbami drugih družinskih članov, ki so bili prisotni v hiši.

V 76. letu starosti je umrl Joseph E. McGettigan III, priznani pensilvanski tožilec, ki je vodil odmevne kazenske postopke proti nekdanjemu nogometnemu trenerju Jerryju Sanduskyju in dediču kemijskega imperija Johnu du Pontu. McGettigan je umrl 31. decembra v predmestju Filadelfije, njegovo smrt pa je potrdila pogrebna služba v East Norritonu. V svoji karieri je zasedal vidne položaje, med drugim je služil kot višji namestnik generalnega tožilca in pomočnik okrožnega tožilca v okrožju Delaware. Njegov najbolj odmeven primer je bila obsodba Jerryja Sanduskyja leta 2012 zaradi spolnih zlorab otrok. Kot glavni tožilec je McGettigan v zaključnem govoru porotnikom predstavil fotografije žrtev in poudaril grozovito naravo njegovih dejanj, kar je vodilo do obsodbe v 45 od 48 točk obtožnice. Pred tem, leta 1996, je uspešno preganjal Johna du Ponta zaradi umora olimpijskega rokoborca Davida Schultza. Kljub du Pontovemu duševnemu stanju je McGettigan dosegel obsodbo za umor tretje stopnje, s čimer je utrdil svoj ugled nepopustljivega pravnika v zapletenih in medijsko izpostavljenih procesih.

Policija v kanadskem mestu Barrie je v torek sporočila, da so 47-letno žensko uradno obtožili umora prve stopnje v povezavi s smrtjo njenega desetletnega sina. Tragični dogodek se je zgodil na silvestrovo, ko so policisti po prejetem klicu za preverjanje stanja v stanovanju v bližini ulic Bayview Drive in Little Avenue odkrili truplo dečka. Policija je v stanovanje vstopila okoli 15. ure, vendar otroku niso mogli več pomagati. Preiskava primera je v teku, oblasti pa za zdaj niso razkrile motiva ali podrobnosti o načinu smrti. Obtožena mati ostaja v priporu, medtem ko se lokalna skupnost sooča s posledicami pretresljivega nasilja v družini. Ta primer ponovno odpira vprašanja o učinkovitosti preventivnih preverjanj in zaščite ranljivih mladoletnikov v domačem okolju.

Sofijsko okrožno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 36-letnemu moškemu, ki je 4. januarja 2026 okoli 20.30 pred Narodnim gledališčem Ivana Vazova v Sofiji z nožem napadel in poškodoval drugega moškega. Napadalec, ki je bil v preteklosti že obsojen, je žrtvi zadal vbodno-ureznino na levi dlani. Po navedbah tožilstva je dejanje storil iz huliganskih vzgibov na javnem mestu, pri čemer ga oškodovanec ni izzval, prav tako med njima ni bilo predhodnega osebnega sporazuma ali spora. Obtožencu so odredili 72-urni pripor, tožilstvo pa bo za sodišče pripravilo predlog za podaljšanje pripora do začetka sojenja. Policija in tožilstvo nadaljujeta z zbiranjem dokazov, dogodek pa je v bolgarski prestolnici povzročil precejšnje vznemirjenje, saj se je zgodil na priljubljeni turistični in kulturni točki v središču mesta. Preiskava primera trenutno še poteka, da bi ugotovili vse okoliščine tega nasilnega dejanja.

Okrožno tožilstvo v Sofiji je vložilo obtožnico in odredilo 72-urni pripor za 37-letno žensko, ki je osumljena povzročitve telesnih poškodb svojemu starejšemu očetu. Incident se je zgodil 4. januarja 2026 v stanovanju v sofijski soseski Mladost-3. Po navedbah tožilstva je obtoženka, ki je bila v preteklosti že obsojena, očeta brcala v telo, ga s plastičnim vedrom udarila v obraz in ga vlekla za ušesa. Žrtev je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Preiskava primera poteka v okviru zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini, za kar bolgarski kazenski zakonik predvideva zaporno kazen. Tožilstvo bo na sodišče vložilo predlog za podaljšanje pripora. Dogodek sledi nizu podobnih primerov v bolgarski prestolnici, saj je sodišče konec decembra že obravnavalo primer 57-letnega moškega, obtoženega nasilja nad soprogo, kar kaže na perečo problematiko nasilja v zasebnih gospodinjstvih.