Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni novinarski konferenci razkril, da so bili glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli povezani z bogatimi zalogami surove nafte. Trump je odkrito izjavil, da so Združene države Amerike zrušile tamkajšnjo oblast z namenom pridobitve energetskih virov, kar potrjuje dolgoletne sume kritikov o naravi ameriške zunanje politike v regiji. Poleg priznanja glede nafte je Trump napovedal ambiciozne in kontroverzne načrte za prihodnje upravljanje s to južnoameriško državo. Predsednik je poudaril, da namerava njegova administracija neposredno »upravljati« Venezuelo, ob tem pa je zagrozil z možnostjo drugega napada, če cilji ne bodo v celoti izpolnjeni. Te izjave predstavljajo oster odklon od tradicionalne diplomatske retorike, ki je običajno poudarjala demokratične procese in humanitarne razloge. Napovedano stopnjevanje agresije in neposredna grožnja z vojaško silo sta povzročili precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj neposredno posegata v suverenost države članice Združenih narodov.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Prejšnji teden je umetna inteligenca (AI) močno vplivala na tveganja na trgih. Začetek tedna je bil slab zaradi odstopa Blue Owl od prihodnjega posla z Oraclom, kar je povzročilo nekaj strahu. Vendar pa se je teden končal s pozitivnimi rezultati Microna, ki so olajšali številne skrbi. Vlagatelji so pozorno spremljali donose in geopolitične napetosti, ki bi lahko vplivale na trge.

Johor, zvezna država v južni Maleziji, hitro postaja pomembna destinacija za naložbe v podatkovne centre. To spodbuja diverzifikacija dobavnih verig sredi geopolitičnih napetosti in povečano povpraševanje po računalniški moči s strani generativne umetne inteligence po letu 2022, kar preoblikuje lokacije azijskih zmogljivosti.

Evropski voditelji so se sestali, da bi razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine, kar je sprožilo razdeljenost med državami članicami. Ukrajina je pozvala k hitri odločitvi. Rusija je obsodila vse predloge o uporabi njenih sredstev kot krajo in napovedala pravno povračilo.

Cene nafte so se močno dvignile po tem, ko je predsednik Trump odredil "popolno blokado" tankerjev, ki vstopajo v Venezuelo in iz nje izstopajo. K rasti so prispevali tudi upi na mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo, rekordna domača proizvodnja v ZDA in slabše povpraševanje na Kitajskem. Napetosti so se povečale, ko je Trump dejal, da je Venezuela "popolnoma obkoljena z največjo armado v zgodovini Južne Amerike".

Švedska mornarica je sporočila, da je opazila oboroženo osebje na ruskih plovilih 'senčne flote' ob Evropi. Ta flota, ki prevaža rusko nafto in plin, deluje v nasprotju z zahodnimi sankcijami, kar je povzročilo grožnje ZDA in nekaterih evropskih držav o novih sankcijah.

Evropska unija se sooča z vse večjim pritiskom, da bi uporabila zamrznjeno rusko premoženje za financiranje Ukrajine. Na prihajajočem vrhu EU bodo članice razpravljale o uporabi tega premoženja, ki je shranjeno v belgijski družbi Euroclear. Rusija na drugi strani grozi s tožbami in zahteva odškodnino v višini 230 milijard dolarjev od Euroclearja, saj meni, da gre za krajo. Rating agencija Fitch je prav tako opozorila na tveganja, povezana z uporabo zamrznjenega premoženja, in grozi z znižanjem bonitetne ocene Euroclearja. Razprava odpira vprašanja o zakonitosti in upravičenosti takšnih ukrepov, ter o tem, ali izredne razmere opravičujejo izredne ukrepe.

Članek obtožuje Donalda Trumpa, da izdaja Združene države Amerike z opuščanjem demokratičnih zaveznikov, približevanjem Rusiji in zanemarjanjem Ukrajine. Avtor trdi, da Trumpova administracija zapira Glas Amerike in sprejema poteze, ki ogrožajo ameriško demokracijo. Hkrati nova nacionalna varnostna strategija ZDA, objavljena prejšnji teden, napoveduje zaostrovanje konkurence in stopnjevanje vojn po svetu, predvsem v kontekstu spopada s Kitajsko za prevlado v mednarodnem imperialističnem sistemu. Poudarja se prizadevanje za ohranjanje globalne premoči v jedrskem orožju in zaščito ameriškega gospodarstva pred tujimi vplivi.

Andrew Korybko je v članku na Substacku izpostavil, da bi lahko imela Transsibirska železnica ključno vlogo v prihodnjih skupnih projektih med Rusijo in ZDA. Vendar pa bo za izkoriščanje te priložnosti potrebno, da ZDA najprej uspešno obvladujejo turško-ruske napetosti v Srednji Aziji. Upravljanje teh napetosti bi lahko privedlo do združitve ameriških naložb v redke zemeljske minerale v Srednji Aziji in s tem povezanih projektov v Rusiji po koncu vojne v Ukrajini.

Članek obravnava potencialno ključno vlogo Transsibirske železnice v prihodnjih skupnih projektih med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Poudarja, da bi izkoriščanje te obojestransko koristne priložnosti zahtevalo, da ZDA najprej uspešno obvladajo turško-ruske napetosti v osrednji Aziji.

Turčija, vodilna na področju razvoja in proizvodnje vojaških dronov, načrtuje vzpostavitev obrata v Pakistanu za sestavljanje bojnih dronov. Ta poteza je del prizadevanj Ankare za krepitev obrambne industrije na mednarodnih trgih. Pogovori o projektu, ki bi vključeval izvoz turških prikritih dronov dolgega dosega v Pakistan za sestavljanje, so precej napredovali od oktobra. Projekt podpira ambicije predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za krepitev vpliva na Bližnjem vzhodu.

Donald Trump je nastopil na shodu v Pennsylvaniji, kjer je govoril o gospodarstvu ZDA. Njegove trditve so postale bolj nestabilne, kar je zaskrbljujoče glede na njegovo starost in družinsko anamnezo Alzheimerjeve bolezni. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zmanjšal verjetnost Trumpovega tretjega mandata zaradi njegove starosti, medtem ko je obtožil republikance, da pripravljajo 'prirejanje' volitev leta 2028. Nekdanji uslužbenec Ministrstva za domovinsko varnost Miles Taylor je kritiziral nedavne napade na ladje ob obali Venezuele, češ da Trump ne prodaja niti svojim podpornikom. Republikanski kongresnik Ryan Mackenzie je priznal, da Trump ni znižal cen.

Dominantna vloga ameriškega dolarja v svetovnem gospodarstvu se zdi ogrožena, saj se pojavljajo alternative. ZDA so imele dolgo časa privilegij, da so bile v središču globalnega finančnega sistema, vendar projekt 'Unit' skupine BRICS+ ponuja možnost, da se prekine prevlada dolarja v mednarodni trgovini in naložbah. Ruski ekonomist Sergej Glazjev poudarja potrebo po prehodu na nacionalne valute znotraj Evrazijske ekonomske unije, Skupnosti neodvisnih držav, BRICS in Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v New Delhiju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem, da bi okrepila strateške vezi med državama. Poudarek je na širitvi trgovinskih odnosov, ki presegajo področje nafte in orožja. Obisk je Putinov prvi v Indiji po začetku vojne v Ukrajini, Moskva pa si prizadeva za nove trge v energetskem in obrambnem sektorju, medtem ko Indija ohranja ravnovesje med partnerstvi.

Prodaja ameriških letal F-35 Savdski Arabiji bi lahko olajšala normalizacijo odnosov Savdske Arabije z Izraelom, tudi brez palestinske neodvisnosti. To bi lahko obnovilo politično izvedljivost geoekonomskega megaprojekta IMEC.

Victor Davis Hanson trdi, da se desetletja konsenza o podnebni katastrofi končujejo zaradi novih gospodarskih, tehnoloških in geopolitičnih realnosti. Upoštevajoč še vpliv umetne inteligence in njene potrebe po obsežni proizvodnji električne energije, Hanson meni, da je potreben nov globalni pogovor o podnebju.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, je v intervjuju za ameriško televizijsko postajo Fox Business poudaril osrednjo vlogo energije od Egejskega morja do Atlantika pri oblikovanju geopolitične arhitekture, pri čemer ima Grčija ključno vlogo.

Cene nafte so se danes zvišale, potem ko je poročilo API pokazalo, da so se zaloge surove nafte prejšnji teden zmanjšale. Pogajanja o končanju ruske vojne v Ukrajini niso prinesla dogovora. Cene so se v zadnjih tednih gibale v ozkem razponu, saj so geopolitične skrbi pretehtale naraščajočo ponudbo, saj je OPEC+ vrnil 2,6 milijona sodčkov proizvodnje na trg, medtem ko se je proizvodnja zunaj kartela povečala. Pomanjkanje napredka v pogajanjih med ZDA, Ukrajino in Rusijo ter povečanje vojaške proizvodnje administracije Trump povečujejo cene nafte.

Evropska komisija je predlagala dva načina za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini v obdobju 2026-2027. Predlog vključuje možnost, da si EU izposodi sredstva na finančnih trgih ali pa uporabi zamrznjeno rusko premoženje. Poleg tega je Evropska komisija Rusijo uvrstila na seznam držav s strateškimi pomanjkljivostmi v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Zaradi geopolitičnih napetosti, šibkejšega ameriškega dolarja in vztrajne inflacije je povpraševanje po zlatu v porastu. Cene so se dvignile za več kot 50 %, čeprav so se umaknile od rekordnih vrednosti oktobra, ko je cena znašala 4.380 dolarjev za trojsko unčo. V tretjem četrtletju 2025 se je nakup s strani centralnih bank povečal za 28 %, prilivi v ETF-je, podprte z zlatom, pa so dosegli 26 milijard dolarjev. Grafični prikaz razčlenjuje celotno globalno ponudbo zlata nad in pod zemljo na podlagi podatkov Svetovnega sveta za zlato.

Ekonomija Gaze je doživela najhujši zlom v zgodovini, saj je njen BDP padel za 83 odstotkov, s čimer je izbrisano 69 let napredka. Stopnja brezposelnosti je narasla na več kot 80 odstotkov, revščina pa je splošna. Stroški obnove so ocenjeni na 70 milijard dolarjev, kar bo več desetletij trajajoča naloga. Uničene so vse šole in univerze.

Nemški politik Friedrich Merz je poudaril, da mirovni sporazum za Ukrajino ne more biti podpisan brez soglasja Kijeva in Evrope, s čimer je zavrnil možnost, da bi ZDA same odločale o evropskih zadevah. Alexander Sell, poslanec Evropskega parlamenta, pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ker naj ne bi bila pripravljena na pogovore z Moskvo, kar naj bi bil razlog, da je Donald Trump ni vprašal za mnenje glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Ameriška Export-Import banka bo vložila 100 milijard dolarjev za podporo načrtu predsednika Trumpa o zavarovanju ameriških in zavezniških dobavnih verig za kritične minerale, jedrsko energijo in utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Nova uprava banke bo financirala projekte v državah, kot sta Egipt in Pakistan, da bi zmanjšala odvisnost od Kitajske in Rusije.

Donald Trump je izjavil, da bi prihodki od carin lahko pomagali zmanjšati nacionalni dolg ZDA, medtem ko kritiki opozarjajo, da so Trumpovi trgovinski sporazumi lahko škodljivi. Kitajska je začasno odpravila prepoved izvoza določenih izdelkov v ZDA, kar kaže na spremembe v globalnih dobavnih verigah in ponovnem oboroževanju Evrope.

Leta 2024 je globalna vojaška poraba dosegla rekordnih 2,7 bilijona dolarjev, kar je 9,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Združene države Amerike, Kitajska in Rusija so vodile po vojaški porabi in predstavljale več kot polovico svetovne vsote. Povečanje je posledica naraščajočih geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na povečanje vojaških izdatkov v vseh petih regijah sveta.

Kitajska si kupuje manevrski prostor v trgovinskem sporu z ZDA, pri čemer se osredotoča na EU. Zaradi prevlade na področju redkih zemelj in odvisnosti Nemčije od uvoza mikročipov ima Peking trenutno prednost. Volkswagen je zagrozil s popolno ustavitvijo proizvodnje, če bi Kitajska prepovedala izvoz nujno potrebnih redkih zemelj. Nemčiji in EU bi bilo priporočljivo, da se spomnita na tržno usmerjene vrline in strateško inteligenco.

ASEAN, geopolitično občutljiva entiteta, si prizadeva ohraniti svojo osrednjo vlogo v regiji. Skupina enajstih držav jugovzhodne Azije, vključno z Vzhodnim Timorom, predstavlja pomembnega globalnega akterja s skupnim BDP-jem 3,8 bilijona dolarjev. Članice ASEAN si prizadevajo za ohranitev stabilnosti in gospodarske rasti v sožitju z vplivom Kitajske in Združenih držav Amerike.

Turške rafinerije so zmanjšale uvoz ruske nafte, da bi se izognile ameriškim sankcijam in ohranile dostop do evropskih trgov. Največji turški proizvajalci goriva iščejo alternativne dobavitelje nafte, potem ko so ZDA uvedle nove omejitve za ruska naftna podjetja, kot sta Rosneft in Lukoil. Rafinerija SOCAR Turčija je decembra kupila štiri pošiljke nafte iz Iraka, Kazahstana in drugih držav.

Srečanje med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom je potekalo v senci vprašanja Rusije in Tajvana. Čeprav se pričakuje trgovinski dogovor med ZDA in Kitajsko, strateško zavezništvo med Kitajsko in Rusijo omejuje možnost, da bi Kitajska vplivala na ruske cilje v Ukrajini. Analitiki poudarjajo, da vezi med Xi Jinpingom in Putinom ostajajo močne, kar vpliva na dinamiko mednarodnih odnosov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaičiova sta podpisala sporazum o dobavi redkih zemeljskih elementov in kritičnih mineralov. Cilj sporazuma je zmanjšati odvisnost od Kitajske, ki prevladuje v tej industriji. Trump je poudaril, da bodo odnosi z Japonsko zdaj močnejši kot kadarkoli prej, medtem ko je Takaičiova izpostavila Trumpovo prizadevanje za odpravo omejitev.

Od začetka vojne v Ukrajini in uvedbe načrta "Rearm Europe" so se indeksi, ki merijo povečanje vrednosti delnic družb, ki proizvajajo orožje, močno povečali. Splošni indeks sektorja orožja se je od začetka leta povečal za 126,7%. Ta porast kaže na povečano zanimanje in dobičkonosnost v industriji orožja zaradi trenutnih geopolitičnih razmer.

ZDA so uvedle nove sankcije proti ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil. Evropska komisija, NATO in Velika Britanija so pozdravili ameriške sankcije. Prizadevanja ZDA za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so bila doslej neuspešna. EU je sprejela 19. paket sankcij proti Rusiji.

Ministri za obrambo držav Nata so se sestali, da bi razpravljali o skupnih prizadevanjih za izboljšanje odvračanja in obrambe po nedavnih kršitvah zračnega prostora s strani ruskih bojnih letal in kamikaza dronov. Medtem Nemčija razvija tehnologije za obrambo pred droni, ki se uporabljajo za agresivne vdore, ohromitev letališč in vohunjenje za vojaškimi objekti. Obramba vključuje uporabo protidronov in drugih tehnik.

Nizozemska vlada je, po poročanju uncutnews.ch, pod pritiskom ZDA prevzela nadzor nad podjetjem Nexperia, ki je specializirano za proizvodnjo polprevodnikov in ima sedež v Nijmegnu. Freedert.online poroča, da je ta poteza del širšega geopolitičnega konteksta naraščajočih trgovinskih napetosti in protikitajske politike, ki jo spodbujajo ZDA in Evropska unija. Nacionalizacija Nexperie predstavlja primer gospodarskega boja, v katerem ZDA poskušajo oslabiti Kitajsko.