Kitajska naj bi pripravljala lasten zakon o čipih v vrednosti 70 milijard dolarjev, s ciljem okrepiti domačo inovativnost in proizvodnjo čipov ter zmanjšati odvisnost od ameriške tehnologije. To se dogaja kmalu po tem, ko je bilo poročano, da je administracija Donalda Trumpa odobrila izvoz Nvidiinih AI H200 čipov na Kitajsko. Tako ZDA kot Kitajska izvajata nacionalne strategije za krepitev ključnih industrij.

Ruska centralna banka je vložila tožbe proti evropskim bankam zaradi zamrznjenega premoženja. To se dogaja v času, ko EU poskuša izvesti zaseg ruskega premoženja. Odnosi med Belgijo in Rusijo so napeti.

Ameriške sile so zasegle tanker, ki je prevažal približno 1,8 milijona sodčkov nafte iz Venezuele na Kubo. Dogodek poudarja prizadevanja Združenih držav za večjo prevlado v Latinski Ameriki.

Profesorja Richard Wolff in Glenn Diesen sta predstavila nov gospodarski model za Ameriko v obdobju po hegemoniji. Njuno delo je bilo predstavljeno na portalu Brave New Europe.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da se namerava kmalu vrniti v Venezuelo kljub možnosti pregona s strani Madurovega režima. Poudarila je, da je Venezuela pripravljena na mirno in urejeno tranzicijo oblasti, če bo Nicolás Maduro zapustil položaj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sklenil sporazume z Demokratično republiko Kongo, Ruando, Ukrajino, Armenijo in Azerbajdžanom, ki ameriškim podjetjem zagotavljajo prednostni dostop do mineralnih bogastev. Republikanski senator Dave McCormick je izrazil dvome glede Trumpove odločitve o izvozu NVIDIA-inih čipov za umetno inteligenco H200-razreda na Kitajsko, kar je del širših pogajanj o dostopu do kmetijskih trgov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da razmišlja o možnosti izvedbe referenduma o prepustitvi ozemlja Rusiji v zameno za mir. Poudaril je pomembnost legitimnosti morebitnih volitev. Hkrati je Zelenski razkril, da so Združene države Amerike predlagale vzpostavitev 'proste gospodarske cone' v delih Donbasa, če bi se Ukrajina umaknila iz določenih območij v skladu z mirovnim sporazumom z Rusijo. Ameriški predlog naj bi vključeval ukrajinski umik iz spornih območij.

Trumpova administracija je okrepila pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura z zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob obali Venezuele. Maduro je zaseg označil za piratstvo in poročal o prisilnem izginotju posadke. ZDA so uvedle nove sankcije proti venezuelski naftni industriji.

Članek obravnava potencialno ključno vlogo Transsibirske železnice v prihodnjih skupnih projektih med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Poudarja, da bi izkoriščanje te obojestransko koristne priložnosti zahtevalo, da ZDA najprej uspešno obvladajo turško-ruske napetosti v osrednji Aziji.

Venezuelski socialistični režim Madura je trdil, da je predsednik Trump 'priznal' krajo zaseženega tankerja z nafto. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da Trump zasega venezuelskega tankerja z nafto ne vidi kot stopnjevanje napetosti z Caracasom. Ameriška vojska je zasegla tanker, povezan s prikrito pošiljko venezuelske surove nafte, pri čemer so vojaki vdrli na krov s helikopterjem.

Ameriške sile so zasegle tanker ob obali Venezuele, kar se je zgodilo v času naraščajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da je bil tanker "zelo velik".

Ukrajina je razširila svojo kampanjo proti ruski "senčni floti" in napadla vsaj dva sankcionirana tankerja izven ruskih voda s pomočjo pomorskih dronov Sea Baby. Tarči sta bila tankerja Kairos in Virat. Hkrati je Rusija zavrnila nov predlog ukrajinskega predsednika Zelenskega o "energetskem premirju", ki bi ustavilo napade na energetsko infrastrukturo. Kremelj želi dolgoročni mir, ne le začasne prekinitve ognja. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo doslej, z obsežnimi izpadi električne energije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi po navedbah visokega uradnika Bele hiše spoznal, da se je motil glede ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav tega ne bo javno priznal. Medtem je Trump napadel New York Times zaradi "lažnih" poročil, ki naj bi nakazovala na njegovo upočasnitev, ter jih označil za "izdajalske".

Administracija Donalda Trumpa je evropskim partnerjem predstavila načrt za obnovo Ukrajine in ponovno vključitev Rusije na svetovni trg. Načrt predvideva uporabo približno 200 milijard dolarjev zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje projektov v Ukrajini, vključno z gradnjo velikega podatkovnega centra, ki bi ga poganjala jedrska elektrarna pod rusko okupacijo. Trump je tudi izjavil, da ga uradniki Nata kličejo "očka", ker se je izkazalo, da ima prav glede potrebe po povečanju izdatkov za obrambo.

Venezuela je obtožila Združene države "mednarodnega piratstva" zaradi zasega tankerja z nafto v Karibskem morju. Strokovnjaki menijo, da je zaseg verjetno nezakonit in predstavlja razširitev ameriškega uveljavljanja sankcij. Trump je napovedal, da bodo ZDA zadržale zaseženo nafto.

Delnice podjetja Intel so padle po vložitvi tožb, ki obtožujejo večje ameriške proizvajalce čipov, da niso preprečili, da bi njihova tehnologija končala v ruskem orožju, uporabljenem proti civilistom v Ukrajini. Tožbe obtožujejo Intel, Advanced Micro Devices, Texas Instruments in distributerja Mouser Electronics (v lasti Berkshire Hathaway) "namerne ignorance", saj naj bi bili omejeni polprevodniki preko tretjih oseb preprodani v Rusijo in Iran.

Turčija, vodilna na področju razvoja in proizvodnje vojaških dronov, načrtuje vzpostavitev obrata v Pakistanu za sestavljanje bojnih dronov. Ta poteza je del prizadevanj Ankare za krepitev obrambne industrije na mednarodnih trgih. Pogovori o projektu, ki bi vključeval izvoz turških prikritih dronov dolgega dosega v Pakistan za sestavljanje, so precej napredovali od oktobra. Projekt podpira ambicije predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za krepitev vpliva na Bližnjem vzhodu.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, je izjavil, da je Grčija zaradi energetskih sporazumov v središču nove energetske arhitekture. Po vrnitvi iz ZDA je izrazil optimizem glede obravnave grških gospodarskih dosežkov.

Ameriška vojska načrtuje gradnjo majhnih rafinerij za zagotovitev domače oskrbe s ključnimi minerali, potrebnimi za obrambne in vojaške namene. S tem želijo ZDA in njene zahodne zaveznice zmanjšati odvisnost od Kitajske. Projekt se razvija v sodelovanju z laboratorijem Idaho National Laboratory in podjetjem za pridobivanje zlata.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ne namerava vstopiti v vojno z Evropo, vendar bo odgovorila na vse sovražne ukrepe. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na volitve v Ukrajini, pri čemer bo zaprosil za pomoč pri zagotavljanju varnosti Američane in Evropejce. Ukrajinski ombudsman je obtožil Rusijo, da deportira ukrajinske otroke v prevzgojne tabore v Severni Koreji, kar naj bi bilo sistematično kršenje mednarodnega prava. Pojavile so se tudi kritike mirovnega sporazuma ZDA za Ukrajino, ki bi jo lahko izpostavil prihodnjim ruskim napadom.

Donald Trump je izjavil, da je Evropa ubrala "slabe smeri" in zagrozil z dodatnimi dajatvami za Mehiko. Prav tako je dejal, da ima Rusija prednost v mirovnih pogajanjih z Ukrajino in da bi moral Volodimir Zelenski začeti sprejemati določene stvari. Trump je evropske zaveznike Ukrajine obtožil, da preveč govorijo in premalo prispevajo.

Predsednik Trump je dejal, da razmišlja o uvedbi "zelo visokih" carin na kanadsko gnojilo, če bo potrebno. Prav tako je Trump 9. decembra 2025 v Mount Pocono v Pensilvaniji nagovoril udeležence o gospodarstvu.

Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".

Izrael načrtuje skoraj petkratno povečanje proračuna za javno diplomacijo, znanega tudi kot "hasbara". Predlog predvideva povečanje proračuna za propagando na 729 milijonov dolarjev do leta 2026, kar je znatno povečanje s 150 milijonov dolarjev v letošnjem letu. Ta pomemben porast sredstev za javno diplomacijo prihaja v času, ko se ugled Izraela v ZDA poslabšuje.

Nekdanji predsednik Donald Trump je Mehiko obtožil kršenja sporazuma iz leta 1944, ker naj bi zadrževala vodo, ki pripada teksaškim kmetom. Zagrozil je z uvedbo dodatne petodstotne carine, če Mehika ne bo takoj ukrepala in sprostila zahtevane količine vode.

Po 28 letih je demokrat osvojil župansko mesto v Miamiju, finančni prestolnici Floride. Papež Lev XIV. je izjavil, da je vsak poskus mirovnega sporazuma za Ukrajino brez Evrope nerealističen. V tajnem delu nove ameriške strategije je razkrito, da naj bi bila Poljska ključna partnerica ZDA.

Donald Trump je nastopil na shodu v Pennsylvaniji, kjer je govoril o gospodarstvu ZDA. Njegove trditve so postale bolj nestabilne, kar je zaskrbljujoče glede na njegovo starost in družinsko anamnezo Alzheimerjeve bolezni. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zmanjšal verjetnost Trumpovega tretjega mandata zaradi njegove starosti, medtem ko je obtožil republikance, da pripravljajo 'prirejanje' volitev leta 2028. Nekdanji uslužbenec Ministrstva za domovinsko varnost Miles Taylor je kritiziral nedavne napade na ladje ob obali Venezuele, češ da Trump ne prodaja niti svojim podpornikom. Republikanski kongresnik Ryan Mackenzie je priznal, da Trump ni znižal cen.

Pojavili so se pomisleki, da Donald Trump med opravljanjem dela zaspi. Svetovalka Karoline Leavitt je obljubljala davčne "bonuse", medtem ko Trumpova ekipa pričakuje, da bodo odločitve Vrhovnega sodišča pomagale republikancem na volitvah leta 2026. Prav tako se je pojavil pravni dokument Pam Bondi, ki bi lahko škodoval Trumpu.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je sporočil, da bosta z njegovim slovaškim kolegom Jurajem Blanarjem vložila tožbo na Sodišču Evropske unije proti energetskemu načrtu EU "RePowerEU", ki ga zahteva Bruselj od držav članic. Madžarska preučuje tudi možnost tožbe proti prepovedi uvoza plina in nafte iz Rusije, ki jo je sprejela EU. Evropska komisija želi do konca leta 2027 dokončno prepovedati ves uvoz fosilnih goriv iz Rusije.

Tehnološki milijarder Elon Musk je v sporu z Evropsko unijo, potem ko je EU njegovi platformi X naložila visoko globo zaradi "pomanjkanja transparentnosti". Musk je EU označil za "Četrto cesarstvo" in dejal, da jo je treba ukiniti. Italijanski minister Crosetto je izrazil nezadovoljstvo nad podrejenostjo Italije ZDA, medtem ko je premierka Meloni poudarila potrebo po upoštevanju situacije. Italija pa je podpisala pogodbo o nakupu 100 raket zemlja-zrak od ZDA za 300 milijonov dolarjev, kar je del italijanskih nakupov od ameriških podjetij v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev v letu 2024.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med državniškim obiskom na Kitajskem zagrozil Pekingu s tarifami, če ne bo ukrepov za zmanjšanje vse večjega trgovinskega primanjkljaja države z Evropsko unijo. Macron je Kitajsko pozval k ukrepanju.

Ameriški ekonomist Jeffrey Sachs opozarja na potencialni finančni zlom, ki bi ga lahko sprožili Friedrich Merz in Ursula von der Leyen, če bi Evropska unija uresničila načrt o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti približno 193 milijard evrov. EU komisija vztraja pri načrtu, ki ga podpira tudi nemški kancler Merz, medtem ko finančni strokovnjaki svarijo pred 'taljenjem' finančnega sistema.

Namestnik državnega sekretarja Chris Landau je okrepil pritisk administracije na evropske regulatorje, potem ko je državni sekretar Marco Rubio na omrežju X kritiziral visoko kazen Evropske komisije. Rubio je dejanje EU označil kot napad na Združene države.

Uredništvo Wall Street Journala je pozvalo predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vključuje v projekt utekočinjenega zemeljskega plina v vzhodni Afriki, ki ga ocenjujejo kot 'nasedlega'. Opozorili so na politično nestabilnost regije in umik britanske ter nizozemske vlade iz projekta. Hkrati so se pojavile obtožbe, da je Jared Kushner v mirovni načrt za Ukrajino vključil določbe, ki bi koristile Savdski Arabiji, ki mu letno plačuje 25 milijonov dolarjev.

Združene države Amerike naj bi lobirale pri več državah članicah Evropske unije, da bi blokirale načrt EU za uporabo zamrznjenega ruskega državnega premoženja kot jamstva za obsežno posojilo Ukrajini. Ameriški uradniki naj bi trdili, da bi morali rusko premoženje ohraniti kot sredstvo za prihodnji mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo in ne uporabljati na način, ki bi lahko podaljšal vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v New Delhiju sestal z indijskim premierjem Naréndro Módíjem. Putin je srečanje, na katerem sta govorila o številnih vprašanjih, od vojne v Ukrajini do gospodarskega sodelovanja, označil za uspešno. Módí je Putinu dejal, da bi se moral svet vrniti k miru, Putin pa se mu je zahvalil za pozornost, ki jo Indija namenja mirovnim prizadevanjem v Ukrajini. Putina so v Indiji sprejeli skoraj kraljevsko.

Donald Trump je na žrebu Svetovnega prvenstva FIFA 2026 v Kennedy Centru prejel nagrado, kar je sprožilo mešane odzive na spletu. Med govorom je Trump predlagal, da bi ameriški nogomet potreboval novo ime. Gostitelj Fox News se je razburil nad panelistom, ki je dejal, da je FIFA ustvarila posebno "nagrado za mir" samo za Trumpa. Trump je med dogodkom plesal na pesem "YMCA", kar je prav tako povzročilo posmeh.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v New Delhiju srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem, da bi okrepila strateške vezi med državama. Poudarek je na širitvi trgovinskih odnosov, ki presegajo področje nafte in orožja. Obisk je Putinov prvi v Indiji po začetku vojne v Ukrajini, Moskva pa si prizadeva za nove trge v energetskem in obrambnem sektorju, medtem ko Indija ohranja ravnovesje med partnerstvi.

Prodaja ameriških letal F-35 Savdski Arabiji bi lahko olajšala normalizacijo odnosov Savdske Arabije z Izraelom, tudi brez palestinske neodvisnosti. To bi lahko obnovilo politično izvedljivost geoekonomskega megaprojekta IMEC.

Administracija predsednika Trumpa načrtuje, da bo v ZDA spodbudila razvoj in proizvodnjo humanoidnih robotov. Sekretar za trgovino Howard Lutnick se je sestal z vodilnimi predstavniki tehnoloških podjetij in razmišlja o izdaji izvršilnega ukaza v naslednjem letu. Ta strategija je del širšega prizadevanja za krepitev ameriške prevlade v ključnih tehnoloških panogah, kot so polprevodniki, umetna inteligenca in čiste tehnologije.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izpostavil, da si ZDA prizadevajo povečati pritisk na Caracas. Joesley Batista, solastnik podjetja JBS, je obiskal Venezuelo in se srečal z Madurom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obiskal New Delhi na svojem desetem obisku v Indiji, kjer se je srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem. Srečanje poteka v času ukrajinske krize in zahodnih sankcij proti Rusiji. Obisk je Putinov prvi v Indiji po ruski invaziji na Ukrajino pred skoraj štirimi leti. Program je vključeval zasebno večerjo pri Modiju in pogovore o dvostranskih odnosih.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, je v intervjuju za ameriško televizijsko postajo Fox Business poudaril osrednjo vlogo energije od Egejskega morja do Atlantika pri oblikovanju geopolitične arhitekture, pri čemer ima Grčija ključno vlogo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obiskal Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Osrednje teme pogovorov so bile trgovinski deficit, vojna v Ukrajini in globalna rivalstva. Macron je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko ključno za dosego miru v Ukrajini. Spremljala sta ga soproga Brigitte in številna delegacija gospodarstvenikov, obisk pa je bil usmerjen v krepitev bilateralnih vezi med državama.

Evropska unija je dosegla dogovor o postopni ukinitvi uvoza ruskega plina do leta 2027. Svet in Evropski parlament sta formalizirala uredbo, ki uvaja zavezujočo in postopno prepoved uvoza vsega zemeljskega plina iz Rusije. Cilj je energetska neodvisnost in strateška avtonomija bloka. Kljub temu bodo gospodarske posledice bremenile evropske davkoplačevalce, saj bo prepoved uvedena postopoma.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je obtožil Evropsko unijo, da od Kijeva ne zahteva poročil o porabi sredstev, ker naj bi bila korupcija v Bruslju enako razširjena kot v Ukrajini. Izrazil je presenečenje, da na ministrskem srečanju nihče ni omenjal korupcijskega škandala v Ukrajini. EU razmišlja o dveh možnostih za zagotovitev 90 milijard evrov pomoči Ukrajini v dveh letih: bodisi s posojilom iz proračuna bodisi z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.

Del ruskega naftovoda Družba, enega najpomembnejših energetskih koridorjev v Evropi, je bil prizadet v eksploziji blizu Kizinskih Visilk. Do eksplozije je prišlo v času, ko sta bila Steve Witkoff in Jared Kushner v Moskvi, kjer sta poskušala doseči konec vojne v Ukrajini. Požar je izbruhnil na odseku Taganrog-Lipetsk, ki je ključen za transport ruske nafte v Evropo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal ukaz o začasni odpravi vizumskih obveznosti za kitajske turiste, kar omogoča do 30-dnevno bivanje brez vizuma v Rusiji. Ta poteza odraža podobno odločitev Kitajske za ruske državljane in kaže na poglabljanje odnosov med Rusijo in Kitajsko, medtem ko se odnosi med Kitajsko in Japonsko zaostrujejo.

Donald Trump je med srečanjem kabineta označil osredotočenost demokratov na "dostopnost" za politično prevaro. Njegova nečakinja, Mary Trump, meni, da je gospodarsko stanje pod Trumpovo upravo slabo in ovira podjetja. Costco je vložil tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi carin in zahteva vračilo plačanih dajatev, pri čemer trdi, da so te carine nezakonite po zakonu o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA). Mary Trump dodaja, da Trump ni izpolnil obljube o spodbujanju ameriških podjetij.

Grški minister za okolje in energijo, Stavros Papastavrou, je obiskal Washington, kjer se je udeležil foruma Mednarodne demokratične unije in nadaljeval pogovore o strateškem energetskem sodelovanju med Grčijo in ZDA. Cilj obiska je spodbujanje investicij v grške ogljikovodike in infrastrukturo za LNG, tudi preko osebnih stikov.