Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Srečanje, ki je potekalo 29. decembra 2025, je bilo osredotočeno na strateška vprašanja na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. Gre za ključen diplomatski dogodek, ki nakazuje tesno sodelovanje med prihajajočo ameriško administracijo in izraelskim vrhom pri reševanju dolgotrajnega konflikta. Med pogovori sta voditelja izpostavila nujnost stabilizacije regije in iskanja trajnih varnostnih rešitev. Trump je ob sprejemu poudaril pomen močnega zavezništva med Združenimi državami Amerike in Izraelom, medtem ko je Netanjahu predstavil izraelske poglede na povojno ureditev Gaze. Dogodek v Palm Beachu predstavlja nadaljevanje usklajevanj, ki so se intenzivirala v zadnjem mesecu leta 2025, ko sta obe strani začeli pripravljati teren za novo fazo mirovnih pogajanj pod okriljem bodoče Trumpove vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročilih o vojaških operacijah Združenih držav Amerike v bližini venezuelske obale pozval k aktivaciji večstranskih mednarodnih mehanizmov. Maduro zahteva preiskavo in sankcioniranje dejanj ameriške vlade, ki jih označuje za imperialistično agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile po navedbah Donalda Trumpa, da so ameriške sile prejšnji teden, natančneje 24. decembra 2025, izvedle napad na večji objekt na venezuelski obali. Kljub Trumpovim trditvam venezuelska vlada uradno še ni potrdila podrobnosti o škodi, medtem ko politični analitiki opozarjajo na vpletenost širših geopolitičnih interesov, vključno z interesi Izraela in vprašanji nacionalne varnosti ZDA. Situacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja sovražnosti, v katero so vključene tudi ruske in kitajske podpore Madurovemu režimu. Ameriška stran svoja dejanja opravičuje s preganjanjem »narkoteroristov«, kar Caracas ostro zavrača kot kršitev suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Donald Trump je podprl morebitne izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel dogovora glede svojega raketnega in jedrskega programa ter ga bo nadaljeval. Trump je to izjavil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, vendar pogovori niso prinesli oprijemljivih rezultatov glede vojaške pomoči ali konkretnega načrta za mir. Čeprav je Trump po srečanju izrazil optimizem in pogovore označil za konstruktivne, poročila kažejo, da Zelenskemu ni uspelo pridobiti zagotovil o nadaljnjih dobavah orožja, vključno z raketami dolgega dosega. Neuspeh pogajanj sledi nizu diplomatskih prizadevanj Kijeva, ki si v luči ruskih ofenziv prizadeva ohraniti ameriško podporo. Analitiki ocenjujejo, da so bili pogovori pod vplivom nedavne komunikacije med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je povečalo negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav v konfliktu. Zelenski je kljub neuspehu poudaril nujnost močne ameriške podpore, medtem ko Trumpova administracija daje prednost hitremu končanju sovražnosti, ne da bi pri tem podala jasna jamstva o suverenosti ukrajinskega ozemlja. Dogodek odraža vse večji razkorak med ukrajinskimi pričakovanji in novo ameriško zunanjo politiko.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v uradni izjavi obtožil Ukrajino, da je izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah je šlo za neposreden poskus napada na predsedniški objekt, kar predstavlja dodatno stopnjevanje napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih zračnih dejavnosti nad ruskim ozemljem, vendar natančnih podatkov o materialni škodi ali žrtvah ruska stran ni podala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnične. Zelenski je poudaril, da Kijev ne izvaja tovrstnih napadov na rusko vodstvo, ter opozoril, da bi Moskva te trditve lahko uporabila kot pretvezo za nove ofenzivne akcije ali stopnjevanje agresije nad ukrajinskim prebivalstvom. Sporazumevanje med stranema ostaja omejeno na medsebojno obtoževanje, medtem ko se razmere na bojišču in v zračnem prostoru nad regijo zaostrujejo.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Odnosi med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in administracijo Donalda Trumpa so se zaostrili. Po poročanju Times of Israel naj bi Netanjahu izgubil zaupanje Trumpovih sodelavcev, ki menijo, da sabotira mirovni načrt za Gazo in pripravlja nadaljnje vojne. To povzroča veliko nezadovoljstvo med arabskimi državami in državami Perzijskega zaliva. Kljub temu se je Netanjahu konec decembra ponovno srečal s Trumpom v Washingtonu, na srečanje naj bi ga povabil sam Trump.

Nekdanji ruski diplomat je bil obsojen na 12 let strogega zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti Združenim državam Amerike. Do izdaje naj bi prišlo med njegovim službovanjem kot pomočnik ruskega konzula v Houstonu.

Donald Trump se je srečal z Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Hkrati pa se v drugem mandatu Trump osredotoča na promocijo svojega imena in podobe. Ustanovljen je bil Institut Donalda J. Trumpa za mir in Center Trump-Kennedy. Obstajajo tudi računi Trump za novorojenčke in kartice Trump Gold za bogate posameznike, ki želijo pridobiti prebivališče v ZDA. Povsod so velike Trumpove slike.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poročal o pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg tega je Trump odstavil ameriškega arhivista, uradnika, ki je odgovoren za ohranjanje ameriške zgodovine. Pojavljajo pa se tudi kritike o Trumpovi domnevni obsedenosti s slavo in imenom, kar naj bi se kazalo v ustanavljanju inštitutov in drugih projektov, povezanih z njegovim imenom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da se je z odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem pogovarjal o tem, kako končati vojno z Rusijo. Zelenski je pogovor označil za zelo dober in pohvalil konstruktiven pristop Američanov. V ločenem sporočilu je Zelenski dejal, da si Ukrajinci Putinu želijo smrt za božič, pri tem pa je kritiziral Ruse kot "brezbožne" in nečloveške.

Kremelj je ostro obsodil božično sporočilo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaželel smrt. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in neprimernega človeka. Zelenski je v svojem govoru tudi označil Ruse za brezbožne in nečloveške.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrij Medvedev, nadaljuje z zasmehovanjem evropskih voditeljev glede njihovega stališča do Ukrajine. Odzval se je na izjave nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa in finskega predsednika Alexandra Stubba, pri čemer je opazil, da je njun pristop do Rusije precej mehkejši. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za neposreden dialog s predsednikom Putinom glede prihodnosti konflikta.

Združene države Amerike in Ukrajina so dosegle soglasje o več ključnih vprašanjih, namenjenih končanju skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Vendar pa ostajajo občutljiva vprašanja glede ozemeljske kontrole v vzhodnem industrijskem srcu Ukrajine ter upravljanja z...

Danska je izrazila nestrinjanje z obnovljenim zanimanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Grenlandijo, potem ko je imenoval republikanskega guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca v to ozemlje. Kljub vztrajanju Kopenhagna, da arktični otok ni naprodaj, je imenovanje povzročilo diplomatski spor. Danska je formalno protestirala proti imenovanju in ga označila za kršitev diplomatskih norm.

Rusija je začela umikati družine svojih diplomatov iz Venezuele. Vir blizu agencije AP je povedal, da rusko zunanje ministrstvo ocenjuje razmere v Venezueli v "zelo mračnih tonih".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno oživil diplomacijo z Moskvo in stopil v ospredje v trenutku, ko so ameriško-ruska pogajanja počasna. Macron poskuša najti novo pot za rešitev spora.

Izrael bo, kot kaže, znova poskušal napasti Iran. Premier Netanjahu naj bi med obiskom pri Donaldu Trumpu lobiral za podporo novemu napadu na Iran. Analitiki se strinjajo, da zadnji spopad med Izraelom in Iranom junija lani ni bil zadnji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ambasadorjev in drugih visokih diplomatov, da bi zagotovila, da ameriška diplomacija v tujini popolnoma podpira Trumpove prioritete v okviru strategije 'Amerika na prvem mestu'. Poleg tega bo Danska na zagovor poklicala ameriškega ambasadorja zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pripravljen na pogovore s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, če obstaja obojestranska politična volja. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je Macron že izrazil pripravljenost za obnovitev dialoga s Putinom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za nov dialog med Evropo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron poudarja potrebo po neposrednih pogovorih z Moskvo, še posebej če trenutni ameriški poskusi posredovanja v mirovnih pogovorih med Ukrajino in Rusijo ne bodo uspešni. Hkrati zagovarja finančno pomoč Ukrajini in vidi v zamrznjenem ruskem premoženju sredstvo pritiska.

John Mearsheimer, Alexander Mercouris in Glenn Diesen so razpravljali o konceptu lažne diplomacije in njenem vplivu na trajne konflikte. Poudarili so različne vidike mednarodnih odnosov in strategij v kontekstu trenutnih geopolitičnih napetosti.

Visoki predstavniki ZDA in Rusije naj bi se ta konec tedna sestali v Miamiju, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, naj bi se udeležil pogovorov.

Prihodnji konec tedna bodo v Miamiju na Floridi potekali novi pogovori med Združenimi državami in Rusijo o vojni v Ukrajini. Sestava delegacij ni bila uradno razkrita, vendar naj bi Washington zastopal posebni odposlanec Steve Witkoff. Ukrajinski predsednik je medtem pozval partnerje, naj sprejmejo odločitev o uporabi 250 milijard dolarjev zamrznjenega ruskega premoženja.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj se hitro premakne k dogovoru o končanju vojne, pri čemer je izrazil upanje, da bo Kijev hitro sprejel odločitev. Poudaril je, da se sporazum bliža, vendar soglasje Ukrajine še ni doseženo.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti okoli Venezuele, ki bi lahko imele nepredvidljive posledice za celotno zahodno poloblo. Alexander Schetinin iz ruskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bo situacija umirila, pri čemer je ciljal na Združene države Amerike. Predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), da prevzame svojo vlogo glede groženj ZDA Venezueli, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev in označil venezuelsko vlado za tujo teroristično organizacijo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v intervjuju za Newsmax izjavil, da Rusija prevladuje v konfliktu z Ukrajino in da Kijev mora spoznati, da izgublja vojno. Obenem je izrazil upanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump lahko posredoval pri vzpostavitvi miru med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump namerava opraviti telefonske pogovore z evropskimi voditelji glede trenutnih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih z evropskimi voditelji je Trump izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in dejal, da so ti zdaj bližje koncu vojne kot kdaj koli prej.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, in njegov zet Jared Kushner sta prispela v Berlin na novo rundo pogovorov, namenjenih doseganju dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je napovedala, da se bo "čim prej" vrnila v Venezuelo, kjer ji grozi pregon s strani socialističnega režima predsednika Nicolása Madura. ZDA si medtem prizadevajo za odstranitev Madura, ki je zaveznik Kitajske.

Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, je obiskal Berlin, kjer se je sestal z voditelji "koalicije voljnih" in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen srečanja so bili nadaljnji posveti o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Predsednik Donald Trump je posredoval v tajsko-kamboški obmejni krizi in po pogovorih z voditelji obeh držav dosegel dogovor o prekinitvi streljanja. Konflikt je izbruhnil kljub nedavnemu mirovnemu sporazumu, podpisanem v Maleziji. Trumpova intervencija odraža njegovo odločno zunanjo politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.