Ameriški predsednik Donald Trump je po navedbah Bele hiše 'zelo frustriran' zaradi Rusije in Ukrajine. Visoki ameriški uradniki naj bi se v soboto v Evropi sestali z uradniki iz Ukrajine, Francije, Nemčije in Velike Britanije, da bi razpravljali o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Če bo ocenjeno, da bo srečanje produktivno, bo Washington poslal svojega predstavnika na pogovore.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zahtevala od Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da se zaveže, da ne bo preganjalo Trumpa. ZDA so grozile s sankcijami proti ICC, če sodišče ne bi opustilo preiskav o ameriških vojakih v Afganistanu in izraelskih voditeljih glede vojne v Gazi. Hkrati pa ZDA pod Trumpom še naprej izvajajo pritisk na Venezuelo, kar nekateri vidijo kot nadaljevanje 'Monroejeve doktrine' in ameriškega vmešavanja v Latinsko Ameriko.

Grški premier Kiriakos Mičotakis se je v palači Maksimos srečal z alžirskim ministrom za zunanje zadeve Ahmedom Attafom. Med srečanjem sta obe strani potrdili močno željo po okrepitvi odnosov in sodelovanja med Grčijo in Alžirijo. Izmenjali so si tudi poglede na regionalni razvoj, s poudarkom na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Trump je na shodu v Pensilvaniji napovedal, da bo opravil telefonski pogovor z voditelji Tajske in Kambodže, da bi jih pozval k miru in rešil njun mejni spor. Tajska in Kambodža sta se medtem obtoževali, da sta v sredinih obmejnih napadih ciljali na civiliste.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v Ukrajini v nekaj mesecih, če bi partnerji zagotovili varnost med vojno in če bi spremenili volilno zakonodajo. Po poročanju naj bi ukrajinski uradniki predložili najnovejše mirovne predloge ameriškim pogajalcem. Zelenski je omenil možnost pomoči ZDA in Evrope pri zagotavljanju varnosti volitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povabil poljskega predsednika Karola Nawrockega na obisk v Ukrajino in izrazil pripravljenost za srečanje. Poljska stran je potrdila, da potekajo diplomatska prizadevanja za določitev datuma srečanja. Odziv poljske predsedniške palače poudarja pomembnost odnosov z Ukrajino, a obenem omenja potrebo po simetriji v odnosih in priznanju poljske pomoči.

Japonska naj bi pritiskala na Združene države, da okrepijo javno podporo premierki Sanae Takaichi v sporu s Kitajsko, ki ga je sprožila njena nedavna izjava o pripravljenosti braniti Tajvan. Japonska vlada naj bi bila razočarana nad, po njihovem mnenju, nezadostno podporo Washingtona, potem ko je ameriški veleposlanik v Tokiu George Glass prejšnji mesec dejal, da imata Trump in njegova ekipa 'njeno podporo'.

Alastair Crooke analizira, da ruski predsednik Vladimir Putin ne išče zgolj dogovora, temveč vztraja pri sklenitvi pravno zavezujoče pogodbe. Članek razpravlja o geopolitičnih napetostih in stališčih Rusije v mednarodnih odnosih.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Volodimir Zelenski je po pogovorih z evropskimi voditelji v Londonu napovedal, da bo Ukrajina ZDA v torek posredovala nov predlog mirovnega načrta. Trump je medtem izrazil prepričanje, da Zelenski ni pripravljen podpisati mirovnega predloga, ki so ga pripravile ZDA.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se možnosti za končanje konflikta med Rusijo in Ukrajino znatno povečale. Trenutni trenutek je označil za najboljšo priložnost za dosego miru. Izjava prihaja v času pogovorov v Moskvi med ameriškim odposlancem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o mirovnem sporazumu, ki ga predlagajo ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron zanika, da bi v zaupnem telefonskem pogovoru z evropskimi voditelji izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi ZDA "izdale Ukrajino", kot je poročal nemški časnik Der Spiegel. Macron vztraja pri sodelovanju z ZDA glede vprašanja Ukrajine.

Zastopniki Združenih držav in Ukrajine so se na srečanju na Floridi strinjali, da je za napredek pri doseganju miru ključna pripravljenost Rusije, da pokaže resnično zanimanje za mir in sprejme ukrepe za končanje spopadov. V pogovore je bil vključen tudi Jared Kushner, zet Donalda Trumpa, čigar vloga je pri ukrajinskih predstavnikih vzbudila previdni optimizem. Kushner se je poleg srečanja na Floridi udeležil tudi pogovorov v Ženevi in kasneje obiskal Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Kitajske izrazil zaskrbljenost zaradi tveganja razpada mednarodnega reda. Poudaril je pomembnost dialoga med Kitajsko in Francijo v tem kontekstu. Macron je že četrtič obiskal Kitajsko, da bi poskušal prepričati kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj pritisne na ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar pri tem ni bil uspešen.

Vladimir Putin je zaključil dvodnevni obisk v New Delhiju, kjer je z indijskim premierjem Modijem razpravljal o poglobitvi gospodarskih in strateških vezi. Putin je obljubil neprekinjene dobave poceni nafte Indiji in skupno proizvodnjo orožja, pri tem pa se je vprašal o morebitnem kaznovanju Indije s strani ZDA.

Poročilo New York Timesa razkriva, da ameriška diplomacija doživlja krizo, saj kar 98 odstotkov diplomatov poroča o strmem padcu morale na delovnem mestu po prihodu Trumpove administracije januarja. Predsednik Ameriškega združenja zunanjih služb (A.F.S.A.), John Dinkelman, opozarja, da se ameriški diplomatski službi povzroča škoda, ki jo bo država čutila desetletja. Prihajajoče poročilo A.F.S.A. svari, da se ameriška diplomatska zmogljivost 'uničuje od znotraj', saj so izkušeni diplomati odpuščeni ali zapuščajo svoje vladne vloge.

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Japonska premierka Sanae Takaichi se očitno umika pred nedavnimi zaostrenimi kazenskimi ukrepi, ki jih je Kitajska uvedla proti Tokiu na področjih trgovine, diplomacije in turizma. Peking že tedne stopnjuje pritisk, potem ko je nova japonska vlada izrazila podporo Tajvanu.

Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom v Moskvi ni prineslo zbližanja stališč glede ozemelj v Ukrajini, ki jih je zasedla ruska vojska. Kljub temu Kremelj napoveduje nadaljnja srečanja z ZDA za dosego miru v Ukrajini. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z Witkoffom in Jaredom Kushnerjem je bilo nenadoma odpovedano, Zelenski pa se vrača v Ukrajino.

Administracija Donalda Trumpa pripravlja mirovni sporazum, ki bi Rusiji ponudil pomemben koncesijo: ameriško priznanje ruskega nadzora nad ukrajinskim ozemljem. Nizozemski premier Mark Rutte pa pričakuje, da bo Ukrajina mesečno prejemala milijardo dolarjev pomoči.

V Caracasu je predsednik Nicolás Maduro na množičnem shodu imenoval nov politični biro PSUV. Hkrati je zavrnil ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je do 28. novembra ponudil varen izhod iz oblasti v zameno za osebno varnost. Maduro se je odločil, da bo kljub grožnjam ZDA ostal na oblasti.

ZDA bodo nadaljevale s poleti za deportacijo nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovim izjavam o zaprtju zračnega prostora. Papež Leo je pozval Trumpovo administracijo, naj ne poskuša odstraniti Nicolása Madura s silo. Domnevni Trumpov ultimat Maduru, naj zapusti državo, se je iztekel brez incidentov. Lindsey Graham je bil kritiziran zaradi poziva papežu, naj bo 'na pravi strani zgodovine'.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno lansiral 'Isaac Accords', novo pobudo, katere cilj je okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Izraelom in Latinsko Ameriko. Milei je pobudo napovedal po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideon Saarjem v Buenos Airesu. Pobuda poteka v partnerstvu z Washingtonom in je zasnovana po vzoru Abrahamovih sporazumov, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami.

Donald Trump je potrdil, da je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump naj bi Maduru ukazal, naj zapusti državo, a je Maduro to zavrnil in poslal sporočilo kljubovanja. Prav tako je Trump ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 4. in 5. decembra obiskal Indijo na povabilo indijskega premierja Narendre Modija. Namen obiska je bil okrepiti dvostranske odnose med državama in oblikovati vizijo za prihodnje sodelovanje.

Evropska unija je izrazila neodobravanje nad pogajanji med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar njena stališča niso bila upoštevana. Trumpov načrt, ki predvideva priznanje ruskega nadzora nad Krimom in deli Ukrajine, je bil deležen kritik, saj naj bi ga Putin izkoriščal. Madžarski premier Orban je podprl rusko vizijo Ukrajine kot nevtralne države med Rusijo in Natom z zmanjšano vojsko.

Po poročanju britanskega časnika The Telegraph naj bi administracija Donalda Trumpa razmišljala o priznanju ruske oblasti nad Krimom in drugimi okupiranimi ukrajinskimi območji kot del mirovnega sporazuma z Moskvo. Steve Witkoff, ameriški mirovni odposlanec, in Jared Kushner, Trumpov zet, naj bi v Kremelj prispela z neposredno ponudbo Vladimirju Putinu.

Rusija je prejela posodobljen mirovni okvir za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga predlagale ZDA in Kijev. Kremelj je potrdil, da bodo o tem razpravljali prihodnji teden. Vladimir Putin je izjavil, da je mirovni načrt, ki ga podpirajo ZDA, osnova za prihodnje dogovore.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ukazal ameriškim diplomatom v Kanadi, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji, naj pritisnejo na zaveznike, da poostrijo nadzor nad priseljevanjem. Rubio zahteva, da države gostiteljice omejijo priseljevanje in poročajo, če so vlade preveč naklonjene priseljencem.

Rusija je napovedala zaprtje poljskega generalnega konzulata v Irkutsku kot odgovor na zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansk-u s strani Poljske. Rusko zunanje ministrstvo je poljskega veleposlanika obvestilo o odločitvi, ki bo začela veljati 30. decembra. Poljska stran meni, da za zaprtje konzulata ni razlogov, saj ne organizira terorističnih dejanj v Rusiji.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom je prejšnji teden postalo napeto, ko je tema pogovora prešla na možnost, da bi se Savdska Arabija pridružila Abrahamovemu sporazumu in normalizirala odnose z Izraelom. Princ je zahteval, da bi Izrael v zameno za mir sprejel "verodostojno pot" do palestinske države, čemur pa izraelska vlada nasprotuje. Trump je bil očitno vznemirjen zaradi prinčevega odziva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je na ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu zasebno sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim ameriško-izraelskim vohunom. Bela hiša o tem srečanju ni bila obveščena.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je ponovil poziv k dialogu z ameriškimi uradniki, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi se izognili morebitni vojni. Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore "iz oči v oči" in opozoril Trumpa pred uporabo vojaške sile. Medtem naj bi Trump odobril tajne operacije v Venezueli za povečanje pritiska na Madura, ZDA pa naj bi zbrale največjo pomorsko silo v Karibih od hladne vojne.