Igor Rogov, nekdanji sodelavec štaba Navalnega v Saransku in koordinator mordovskega oddelka "Odprte Rusije" Mihaila Hodorkovskega, je v Poljski priznal, da je delal za rusko obveščevalno službo FSB. Poljske oblasti so se zanj začele zanimati po izpovedi njegove žene. Rogova in njegovo ženo Irino so v Poljski aretirali leta 2024, kamor sta odšla po ruski invaziji na Ukrajino. Rogov je v državi dobil politični azil.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal ukaz o vpoklicu 135.000 novih vojakov za obvezno služenje vojaškega roka v ruski vojski. To je 2.000 več kot v istem obdobju lani. Meduza poroča, da se vpoklic nanaša na moške, stare od 18 do 30 let.

Članek na alternet.org izpostavlja problem verskega fundamentalizma v ZDA in njegovo povezavo z zunanjo politiko, pri čemer se avtor spominja, kako se je po 11. septembru v akademskih krogih okrepila razprava o Bližnjem vzhodu in verskih sektah. Na zerohedge.com pa je objavljen članek o profesorju Johnu J. Mearsheimerju, ki analizira, kako je NATO vodil Ukrajino v konflikt, pri čemer se sklicuje na njegovo predavanje iz leta 2014.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo zahtevi Palestine za pridružitev bloku BRICS, ki spodbuja multilateralizem in gospodarsko sodelovanje. Medtem je Izrael od začetka leta odobril gradnjo več kot 23.000 stanovanj na Zahodnem bregu, kar je dvakrat več kot v letu 2024. Pripoznanje Palestine je pomembno za prihodnost tako Palestincev kot Izraelcev in za kohezijo avstralske družbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Madžarsko, da so njeni izvidniški droni kršili ukrajinski zračni prostor. Po posvetu z vojaškimi poveljniki je Zelenski odredil preiskavo incidenta. Madžarska vlada je obtožbe zanikala, zunanji minister Péter Szijjártó pa je dejal, da je Zelenski zaradi protimadžarskega stališča 'izgubil razum' in da vidi 'strahove'. Odnosi med Kijevom in Budimpešto so že dlje časa napeti.

Objavljena je bila anketa, ki kaže, da 67 % Poljakov podpira sestreljevanje ruskih letal, ki kršijo zračni prostor držav članic Nata, medtem ko je proti temu 8,7 % vprašanih. V Evropi potekajo razprave o uporabi orožja proti ruskim letalom nad Baltskim morjem. Obenem pa so se pojavili očitki na račun zahodnih medijev glede njihovega poročanja o Ukrajini.

Članek na alternet.org raziskuje potencialne negativne posledice priključitve Kanade s strani Združenih držav, pri čemer izpostavlja zaskrbljenost kanadskih državljanov glede možne invazije. Po drugi strani pa newsbusters.org poroča o poskusih CNN, da bi krivdo za vojaške vaje zveze NATO v Grenlandiji pripisali Donaldu Trumpu, namesto Rusiji, kar pa so danski vojaški voditelji zavrnili.

Tri ruska bojna letala MIG-31 naj bi v petek kršila estonski zračni prostor za dvanajst minut, kar je Tallinn pozvalo k posvetovanju v skladu s členom 4 pogodbe NATO. Rusija zanika vdor. Zaradi incidenta bodo Združeni narodi sklicali nujno srečanje.

Iranska televizija je objavila videoposnetek, za katerega trdi, da prikazuje posnetke, ki so jih posneli iranski vohuni znotraj izraelskih jedrskih objektov, vključno z osebnimi podatki izraelskih strokovnjakov. Hkrati je iranski zunanji minister Abbas Araqchi izjavil, da bo Teheran zavrnil inšpekcije ZN svojih jedrskih lokacij, če bodo zahodne sile ponovno uvedle sankcije ZN.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se dogovorila za srečanje v Budimpešti glede vojne v Ukrajini, je sporočil madžarski premier Viktor Orban. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo spremstvo je novica presenetila. Medtem nemška vlada načeloma podpira ponovno srečanje Trumpa in Putina, vendar ostaja skeptična. Trump je pred Zelenskijim obiskom v Washingtonu opravil telefonski pogovor s Putinom.

Minister za zaščito državljanov Grčije, Michalis Chrisochoidis, se je srečal z veleposlanico ZDA v Grčiji, Kimberly Guilfoyle. Srečanje je potekalo na ministrstvu za zaščito državljanov in je bilo namenjeno krepitvi sodelovanja med državama na področju varnosti in mej. Srečanja se je udeležil tudi načelnik grške policije, general Dimitrios Mallios.

Izraelska vojska je prestregla več plovil Globalne Sumud Flotille, ki so bila namenjena v Gazo s humanitarno pomočjo, kar je povzročilo mednarodno ogorčenje in proteste. Hamas je dejanje označil za piratstvo in terorizem. Med aretiranimi je bila tudi Greta Thunberg. Skupno je bilo prestreženih več kot 39 plovil.

Ameriška mornarica si prizadeva iz Južnokitajskega morja rešiti lovca F/A-18 Super Hornet in helikopter MH-60, ki sta strmoglavila konec oktobra med delovanjem z USS Nimitz. Analitiki opozarjajo, da bi lahko razbitine, če bi jih prva dosegla Kitajska, Pekingu ponudile dragocene obveščevalne podatke. Vse osebje je bilo rešeno, vzrok nesreče pa ni znan, čeprav je Donald Trump nakazal, da je morda šlo za 'kontaminirano gorivo'.

Donald Trump je napovedal ponovno izvajanje jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel jedrske poskuse drugih držav. Demokrati so idejo kritizirali, saj menijo, da bi to bil "darilo" tujim nasprotnikom. Kitajska je opozorila na to. Trump je poudaril pomembnost teh testov.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je Antifo uradno označila za domačo teroristično organizacijo. Ta odločitev je bila sprejeta dan po pogrebu konservativnega aktivista Charlieja Kirka, pri čemer je Trumpova administracija za njegovo smrt okrivila "radikalno levo nasilje". Uredba naj bi odgovorila na rekrutiranje, urjenje in radikalizacijo mladih Američanov, ki naj bi sodelovali v nasilnih dejanjih in zatiranju političnih aktivnosti.

Pred neformalnim vrhom Evropske unije v Köbenhavnu je češki premier Petr Fiala napovedal podporo Češke krepitvi vzhodne meje EU in Nata ter pobudam za pospešen razvoj modernih tehnologij, vključno z ustanovitvijo dronovske alianse, ki bo vključevala tudi Ukrajino. Slovaški premier Robert Fico se prav tako odpravlja v Köbenhavn na isti vrh, kjer bodo voditelji razpravljali o Ukrajini, varnostnih razmerah v Evropi in njenem krepitvi. Fico se bo srečal tudi z nemškim politikom Friedrichom Merzom.

NATO je okrepil protizračno obrambo po tem, ko so skrivnostni droni ogrožali vojaške baze in letališča po Evropi. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ni nikoli imela in nima namena napasti držav NATO ali EU, vendar bo na vsako agresijo proti Rusiji odločno odgovorila. Nemška vlada nima enotnega stališča glede sestreljevanja ruskih letal, ki kršijo zračni prostor zavezništva.

Turčija, vodilna na področju razvoja in proizvodnje vojaških dronov, načrtuje vzpostavitev obrata v Pakistanu za sestavljanje bojnih dronov. Ta poteza je del prizadevanj Ankare za krepitev obrambne industrije na mednarodnih trgih. Pogovori o projektu, ki bi vključeval izvoz turških prikritih dronov dolgega dosega v Pakistan za sestavljanje, so precej napredovali od oktobra. Projekt podpira ambicije predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za krepitev vpliva na Bližnjem vzhodu.

Članki poročajo, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišljala o ponovni uvedbi podzemnih jedrskih poskusov, kar je sprožilo kritike demokratov. Trump je odločitev utemeljeval s poskusi, ki jih izvajajo druge države. Kitajska je ZDA opomnila na zavezo moratoriju na jedrske poskuse in Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Poročali so tudi o premestitvi jedrskih podmornic bližje Rusiji.

Rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo obtožbe o vpletenosti v povečane lete neznanih dronov nad vojaškimi oporišči v Evropi, ki jih NATO pripisuje Rusiji. Ministrstvo je kritično tudi do ideje EU o vzpostavitvi "zidu dronov" ob mejah z Rusijo, ki jo vidi kot poskus upravičevanja povečanja vojaške porabe.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.

Izraelska vojska je zaprla al-Rašid, zadnjo pot, ki povezuje sever in jug Gaze. Agencija AFP poroča, da je s tem prekinjena zadnja možnost dostopa v severni del območja. Medtem je preiskava Channel 4 News razkrila, da je vrednost uvoza orožja iz Združenega kraljestva v Izrael junija dosegla rekordno raven, kljub napovedi vlade o ustavitvi 29 izvoznih dovoljenj v Izrael v letu 2024.

Združene države Amerike povečujejo svojo vojaško prisotnost v Karibih in izvajajo vojaške vaje blizu venezuelske meje. Kljub temu, da predsednik Trump zanika načrte za napad na Caracas, vojaške priprave nakazujejo drugačno sliko. Trump je v intervjuju zanikal, da bi ZDA vstopile v vojno z Venezuelo, hkrati pa je ponovil obtožbe o slabem ravnanju Venezuele z ZDA, vključno s pretokom droge in priseljevanjem kriminalcev.

Saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman prihodnji teden obiskuje Washington, kjer si želi skleniti obrambni dogovor, ki bi presegel katarskega. Prav tako si prizadeva za pridobitev čipov za umetno inteligenco, dronov, ki jih poganja umetna inteligenca, in potencialno ameriškega jedrskega orožja, nameščenega v njegovi državi. Njegov seznam želja razkriva samozavest voditelja.

Donald Trump se je sestal z vojaškimi voditelji ZDA in napovedal, da bo odpustil tiste, ki mu niso všeč. Prav tako je ponovno uporabil retoriko o Kanadi kot '51. državi' med govorom vojaškim voditeljem.

Katarska vojska bo zgradila objekt v letalski bazi Mountain Home v Idahu, kjer bodo katarski piloti urili skupaj z ameriškimi silami. Obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da sporazum odraža poglobitev vojaškega sodelovanja med ZDA in Katarjem. Nekateri kritiki pa so izrazili zaskrbljenost glede tega dogovora, češ da Trumpova administracija z nacionalno varnostjo ravna kot s počitniško pravico.

Po poročanju NBC, se ZDA pripravljajo na različne možnosti napadov znotraj Venezuele, usmerjene proti domnevnim trgovcem z drogami. Ameriške oblasti naj bi razmišljale o ofenzivi v naslednjih tednih. V zadnjih tednih je Washington uničil najmanj tri plovila, za katere trdi, da so prevažala narkotike v vodah blizu venezuelske obale.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obsodil sodelovanje z ZDA in obljubil obnovo iranskega jedrskega programa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril, da Iran ne želi jedrskega orožja, vendar bo po ameriškem bombardiranju jedrske objekte obnovil še močneje. Medtem je ameriški sekretar za energijo Chris Wright pojasnil, da ZDA trenutno ne načrtujejo jedrskih eksplozij, ampak sistemske teste.

Sekretar za vojno Pete Hegseth se je v ponedeljek v demilitariziranem območju (DMZ) srečal z južnokorejskim obrambnim ministrom Ahn Gyu-backom. Obisk naj bi poslal sporočilo Kitajski.

Eric Zuesse poroča, da se ZDA pripravljajo na invazijo Venezuele na podlagi lažnih informacij. Neokonservativna politična 'znanstvenica' Elizabeth N. Saunders z Univerze Columbia, ki je tudi direktorica Columbia's Saltzman Institute of War and Peace Studies, meni, da je poteza Trumpa zelo tvegana. Hkrati so se stotine ameriških policijskih voditeljev udeležile usposabljanja v Izraelu.

Združene države Amerike so članicam Varnostnega sveta ZN predložile resolucijo o mednarodnem mandatu v Gazi, poročata Jerusalem Post in Axios. Predlog naj bi ZDA podale, da bi prejele mandat za upravljanje območja do leta 2027 in tja napotile okupacijske sile, ki bi v imenu Izraela zagotavljale mir.

CNN je pohvalil Trumpovo uporabo "nečednih metod" proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v zvezi z mirovnim predlogom za Gazo. Medtem je Michaela Everyja iz Rabobanka presenetilo, ko je obtičal na letališču v Münchnu zaradi domnevnih vojaških izvidniških dejavnosti, kar izpostavlja morebitne geopolitične implikacije.

Rusija naj bi preiskala trditve talibanov, da ameriška brezpilotna letala delujejo v afganistanskem zračnem prostoru s preletom preko pakistanskega zračnega prostora. Tiskovni predstavnik talibanov, Zabihullah Mujahid, je izjavil, da se to dogaja in da je Pakistan pri tem nemočen. Rusija naj bi to trditev vzela resno, kljub možnim političnim motivom talibanov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v noči z 9. na 10. september izvedla napad na Poljsko z uporabo 92 dronov. Po navedbah spletnih portalov natemat.pl in wpolityce.pl, je več ruskih dronov v septembru večkrat kršilo poljski zračni prostor.

Danska policija je potrdila, da so v petek zvečer opazili enega ali več neidentificiranih dronov, ki so krožili nad in blizu letalske baze Karup, največje v državi. Incident je trajal več ur in je že tretji tovrstni primer v tem tednu. Oblasti govorijo o možnem hibridnem napadu. Rusija je obtožila EU histerije.

Raziskava javnega mnenja na Poljskem je pokazala, da večina državljanov podpira sestreljevanje ruskih vojaških letal, ki kršijo zračni prostor držav članic Nata. Po podatkih ankete, ki jo je objavil portal Onet, 67 odstotkov Poljakov meni, da bi morale države Nato sestreljevati ruska letala, medtem ko je 8,7 odstotka anketiranih proti temu.

Predsednik ZDA Donald Trump je zanikal poročila, da namerava izvesti napade na vojaške objekte v Venezueli. Zanikanje je sledilo poročilom Miami Heralda, ki so trdila, da je Trump sprejel odločitev o napadu na venezuelsko vojsko pod pretvezo boja proti drogam. Kljub temu se pojavljajo indici, da se Trumpova administracija pripravlja na državni udar v Venezueli, kar bi pomenilo zaostrovanje prizadevanj ZDA, ki trajajo že več let.

ZDA so potrdile podporo južnokorejskemu programu jedrskih podmornic, kar predstavlja pomemben premik v ameriški politiki glede prenosa jedrske tehnologije. Predsednik Trump je izrazil podporo gradnji južnokorejske jedrske podmornice v ZDA, vendar ta dogovor prinaša tudi določena tveganja.

Članki poročajo o naraščajoči prisotnosti ameriških sil v vodah Venezuele in o uničevanju plovil s strani ameriških dronov, kar je povzročilo obtožbe o piratstvu. Prikazovanje teh akcij v medijih naj bi služilo kot propagandni trik za poudarjanje učinkovitosti ameriške vojske.

Združene države Amerike pripravljajo različne možnosti napadov na Venezuela, pri čemer naj bi bili cilj domnevni trgovci z drogami. Kot poroča NBC, naj bi do bombardiranja Venezuele lahko prišlo v nekaj tednih. Ameriška vlada pripravlja različne scenarije za posredovanje.

Nizozemska policija je aretirala dva 17-letna šolarja zaradi suma vohunjenja v korist Rusije. Po poročanju lokalnih medijev naj bi eden od aretiranih komuniciral s proruskim hekerjem, prejel nalogo in k sodelovanju pritegnil prijatelja. Domnevno naj bi poskušala prestreči internetni signal iz različnih institucij.

V Moldaviji se bližajo parlamentarne volitve, ki so predvidene za 28. september, kar povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnih nemirov po objavi rezultatov. EU je okrepila notranjo policijo države, kar kaže na resnost situacije. Kljub temu se poudarja, da je Moldavija dosegla merljiv napredek pri reformah in se po indeksu Vzhodnega partnerstva 2025 uvršča na vrh regije, kar je v nasprotju s trditvami Kremlja o stagnaciji.

Nizozemska policija je aretirala dva 17-letna dijaka zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Po navedbah Telegraafa naj bi eden od aretiranih stopil v stik s proruskim hekerjem, ki mu je dal nalogo, pri kateri mu je pomagal prijatelj. Sumijo ju, da sta poskušala prestreči internetni signal iz različnih institucij.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zaprosil Rusijo in Kitajsko za vojaško pomoč, vključno z raketami, zaradi povečane prisotnosti Združenih držav Amerike v Karibih. Washington Post poroča, da se Maduro pripravlja na morebitni vojaški napad ZDA, čeprav je predsednik Trump dejal, da končna odločitev še ni bila sprejeta. Rusija je ponovila svojo podporo Maduru in izrazila pripravljenost odgovoriti na zahteve svojih partnerjev glede novih groženj.

Medtem ko ameriški Pentagon razmišlja o novi nacionalni varnostni strategiji in konceptu "ameriškega Sredozemlja", v Švici narašča zaskrbljenost zaradi odločitve politike, da se opusti dolgoročna študija o PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi). Odločitev je sprožila razočaranje med prebivalstvom, ki je pričakovalo, da bo vlada poskrbela za zdravje ljudi.

V Miamiju je bila odobrena gradnja predsedniške knjižnice Donalda Trumpa ob zgodovinskem Freedom Towerju. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Trumpa, senator Gallego ga je označil za 'idiota', župan Chicaga Johnson pa za 'nestabilno osebo'. Kongresnica Ocasio-Cortez je izjavila, da Trump želi, da otroci umirajo zaradi pomanjkanja zdravstvenega zavarovanja. Politico poročevalka, ki poroča o Trumpu, je priznala, da je jokala ob njegovi izvolitvi leta 2016. Trump pa je napovedal dogovor s Pfizerjem za znižanje cen zdravil in prepričan, da bo znižanje cen zdravil imelo velik vpliv na vmesne volitve. Washington naj bi reševal argentinskega predsednika Mileija, kar je kritizirano kot neupoštevanje načela 'Amerika na prvem mestu'.

Pete Hegseth je izjavil, da bo zavezništvo med ZDA in Južno Korejo ostalo osredotočeno na odvračanje Severne Koreje, vendar bo pozorno tudi na druge regionalne grožnje. Izjava je bila podana po letnih varnostnih pogovorih, ki so potrdili nadaljnjo zavezanost obeh držav k stabilnosti v regiji.