Predsednik češkega parlamenta Tomio Okamura (SPD) se je na svojem prvem obisku na Slovaškem srečal s predsednikom slovaškega parlamenta Richardom Rašijem (Hlas-SD), predsednikom Petrom Pellegrinijem in premierjem Robertom Ficom (Směr-SD). Okamura je Ficu predstavil Filipa Turka (AUTO) kot potencialnega ministra. Raši je obisk ocenil kot ponovni zagon odnosov med državama. Delegacija se je udeležila tudi srečanja v formatu Slavkov z avstrijskim kolegom Walterjem Rosenkranzem (FPÖ).

Papež Leo XIV. je opozoril ZDA pred invazijo na Venezuelo z namenom odstranitve predsednika Nicolása Madura, v času krepitve ameriške vojaške prisotnosti na Karibih in groženj z vojno za spremembo režima. Maduro se je pojavil v javnosti po govoricah, da je pobegnil iz države.

V Caracasu je predsednik Nicolás Maduro na množičnem shodu imenoval nov politični biro PSUV. Hkrati je zavrnil ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je do 28. novembra ponudil varen izhod iz oblasti v zameno za osebno varnost. Maduro se je odločil, da bo kljub grožnjam ZDA ostal na oblasti.

Nekdanji ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da so ga odpustili, ker je bila njegova priljubljenost po anketi leta 2024 višja od priljubljenosti predsednika Volodimirja Zelenskega. Kuleba je tudi dejal, da državljani želijo predčasne volitve, ki naj bi se zgodile takoj po prekinitvi ognja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je z brazilskim predsednikom Luizom Ináciom Lula da Silva pogovarjal o trgovinskih tarifah in sankcijah. Brazilski predsedniški urad je potrdil, da sta voditelja govorila tudi o gospodarstvu in boju proti organiziranemu kriminalu.

Predsednica Sheinbaum je ponovno potrdila suverenost Venezuele, medtem ko ZDA nadaljujejo s pritiski, ki so po mnenju analitikov poskus prisiliti spremembo režima pod pretvezo boja proti drogam. Analitiki tudi opozarjajo na vzporednice med ameriško kampanjo proti Venezueli in preteklimi intervencijami, kot je bila vojna v Vietnamu.

Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je po pogovoru s predsednikom Donaldom Trumpom napovedala, da bo priporočila popolno prepoved potovanja za vse države, ki v ZDA pošiljajo 'morilce, pijavke in zajedavce'. Prepoved naj bi veljala za države, ki 'poplavljajo našo državo' s temi osebami.

Prihodki 100 največjih svetovnih proizvajalcev orožja so se leta 2024 povečali za 5,9 % in dosegli rekordnih 679 milijard dolarjev. Povečanje je posledica vojne v Ukrajini, konflikta v Gazi ter povečanih vojaških izdatkov v številnih državah, zlasti v Evropi. Največjo rast so zabeležila podjetja s sedežem v Evropi in Združenih državah.

Donald Trump je potrdil, da je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump naj bi Maduru ukazal, naj zapusti državo, a je Maduro to zavrnil in poslal sporočilo kljubovanja. Prav tako je Trump ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo.

Pogovori med Washingtonom in Kijevom v zasebnem klubu Shell Bay v južni Floridi so bili "težki, a zelo konstruktivni". Glavni točki nesoglasja ostajata varnostna jamstva za Ukrajino in ozemeljska vprašanja. V pogovorih so sodelovali ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner. Razpravljali so tudi o možnih časovnicah za prihodnje volitve.

Rusija je začela umikati svoje državljane iz Venezuele in prekinila lete v Caracas. Analitiki ocenjujejo, da ta nenadna poteza nakazuje pomemben premik v stališču Moskve do režima Nicolasa Madura, še posebej ob naraščajočem vojaškem pritisku ZDA na Caracas.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno lansiral 'Isaac Accords', novo pobudo, katere cilj je okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Izraelom in Latinsko Ameriko. Milei je pobudo napovedal po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideon Saarjem v Buenos Airesu. Pobuda poteka v partnerstvu z Washingtonom in je zasnovana po vzoru Abrahamovih sporazumov, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami.

Administracija za boj proti drogam (DEA) poroča, da so zaradi vojaških udarov predsednika Trumpa na domnevna plovila za prevoz drog na Karibih narasle cene kokaina. Administrator DEA Terry Cole je povedal, da je kokain dražji ne le v ZDA, ampak tudi na prvih postajališčih, kot so Portoriko, Dominikanska republika, Gvatemala, Honduras in Srednja Amerika.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je zasegla tanker pod zastavo Eswatinija v Hormuški ožini, ker naj bi prevažal 350.000 litrov pretihotapljenega goriva. Incident je sprožil kritike afriške države.

J.B. Shurk v American Thinker povzema esej analitika »Sundance«, ki opozarja na porast tiranije med pandemijo COVID-19, cenzuro Bidenove administracije in medijske lažne narative, ki podpirajo vojno med Natom in Rusijo v Ukrajini. »Sundance« zaključuje, da so zahodnjaki v zlorabljajočem odnosu do svojih vlad.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek v Elizejski palači v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je potekalo v času, ko se pospešujejo mirovni pogovori glede konflikta v Ukrajini.

Poljska vlada Donalda Tuska je zaskrbljena, da bi Rusija lahko imela preveliko korist od morebitnega mirovnega sporazuma v Ukrajini. Tusk želi, da bi Kijev ostal pri svoji možnosti za vstop v NATO, vendar ne želi zagotoviti lastnih vojakov kot varnostno jamstvo. Evropski politiki se obnašajo, kot da so na zmagovalni poti in da mora Rusija prositi za mir. Haisenko meni, da želijo Rusiji vsiliti diktat miru. Mantra evropskih politikov je ponavljanje, da se je treba pogajati o miru.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob državnem prazniku Romunije poslal pismo romunskemu predsedniku Nicușorju Danu, v katerem je poudaril močne vezi med državama in strateško vlogo Romunije v regiji Črnega morja.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je odpovedal srečanje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom zaradi njegovega nedavnega obiska v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nawrocki se bo sicer udeležil vrha Višegrajske skupine na Madžarskem, vendar se z Orbánom ne bo ločeno srečal. Odločitev je bila sprejeta zaradi proruskega stališča madžarskega premierja in podpore iskanju načinov za končanje vojne v Ukrajini.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Papež Lev XIV. je med letom v Libanon na tiskovni konferenci izjavil, da je rešitev z dvema državama edina pravična rešitev za izraelsko-palestinski konflikt. Izraelski premier Benjamin Netanjahu že dolgo zavrača ustanovitev neodvisne palestinske države, vendar papež vidi to rešitev kot edino sprejemljivo.

Vladimir Putin naj bi prihodnji teden obiskal Indijo, kjer se bo srečal z Narendra Modijem na letnem vrhu. To bo Putinovo prvo potovanje v Indijo od začetka posebne operacije v Ukrajini, zadnje srečanje pa je bilo decembra 2021. Pričakuje se, da bosta voditelja razpravljala o obsežnem sporazumu o migraciji delovne sile.

Venezuela je obsodila potezo ZDA, ki naj bi "zapirale" venezuelski zračni prostor, in jo označila za kolonialistično grožnjo. ZDA so namreč okrepile prisotnost vojaških sil v Karibih, kar po mnenju nekaterih nakazuje na bližajoči se poskus državnega udara v Venezueli. Rusija in Kitajska naj bi bile zaskrbljene zaradi morebitnega posredovanja ZDA v Venezueli.

Po poročanju Andrewa Korybka bi lahko bil ukrajinski predsednik Zelenski naslednji na udaru, po tem, ko je bil aretiran Jermak. To bi se lahko zgodilo, če Zelenski ne bo izpolnil Trumpovih zahtev po miru. V tem primeru ni izključeno, da bi bil tudi sam formalno vpleten v škandal kot katalizator za državni udar, ki ga podpirajo ZDA in izvajajo njegovi domači zavezniki.

Kazahstan je ostro obsodil in protestiral proti "namernemu napadu" na ključno energetsko transportno infrastrukturo mednarodnega Kaspijskega naftovodnega konzorcija v vodah ruskega pristaniškega mesta Novorosijsk, potem ko je v soboto pomorski dron, ki ga je poslala Ukrajina, močno poškodoval enega od njegovih terminalov.

V Buenos Airesu je potekal protest proti izraelski politiki v Gazi, ki jo organizira argentinski odbor za solidarnost s Palestino. Protestniki so kritizirali izraelsko "genocidno kampanjo in apartheid" nad Palestinci. Obenem so izrazili nezadovoljstvo nad argentinskim predsednikom Mileijem, ki, kot trdijo, brezpogojno podpira izraelskega premierja Netanjahuja. Kritizirali so tudi zanikanje zločinov zadnje civilno-vojaške diktature v Argentini s strani vlade.

Andrew Korybko na Substacku poroča, da bi bil potencialni pristop Avstrije k NATO "še ena (navidezna) zmaga nad Putinom", ki bi jo lahko predstavili kot upravičeno znižanje življenjskega standarda zaradi protiruskih sankcij. Nekdanji ruski predsednik in trenutni namestnik predsednika je dejal, da bi bil takšen korak izključno iz pripovednih razlogov.

Madžarski premier Viktor Orban je posvaril, da bi priznanje neuspeha Ukrajine v konfliktu z Rusijo povzročilo "politični potres" v Evropi. Obtožil je Zahod, da konflikt spreminja v posel, in napovedal, da se zahodni voditelji pripravljajo na pošiljanje vojske. Orban je te izjave podal po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, kjer so razpravljali o Ukrajini, trgovini in energetiki. Madžarska kljub diplomatskemu bojkotu EU ne popušča pritiskom za prekinitev vezi z Rusijo.

Visoki uradniki Trumpove administracije, vključno z Marcom Rubiom in Witkoffom, so se v Miamiju sestali z ukrajinskimi pogajalci, da bi spodbudili mirovni dogovor za konec vojne med Rusijo in Ukrajino. Marco Rubio je srečanje označil za zelo produktivno, vendar je dodal, da je še veliko dela. Donald Trump je izrazil prepričanje, da je dosega dogovora med Ukrajino in Rusijo zelo verjetna.

Izraelske sile so bile posnete pri usmrtitvi dveh neoboroženih palestinskih borcev odporniškega gibanja na okupiranem Zahodnem bregu. Posnetek prikazuje vojake, ki ustreljajo moška, medtem ko se ta predata. Poleg tega so izraelski naseljenci v napadu vzhodno od Betlehema ranili deset Palestincev.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je pozval prebivalce Hondurasa, naj na predsedniških volitvah izvolijo kandidata konservativne Nacionalne stranke, Nasryja "Tita" Asfuro. Trump je poudaril, da so volitve ključnega pomena za demokracijo in je obljubil, da bo ustavil trgovino z mamili.

Japonska je zanikala poročilo, da je ameriški predsednik Donald Trump svetoval premierki Sanae Takaichi, naj se vzdrži izzivanja kitajskega režima glede Tajvana. Japonska premierka je odgovarjala na vprašanja novinarjev.

Izraelska mejna policija je obtožena usmrtitve dveh neoboroženih Palestincev v Jeninu na Zahodnem bregu, potem ko sta se predala. Posnetek incidenta prikazuje moška, ki izstopata iz stavbe. Hkrati se nadaljujejo napadi izraelskih naseljencev na palestinske civiliste na različnih območjih Zahodnega brega.

V Bratislavi je pred rezidenco slovaškega predsednika padlo drevo, ki ga je nekoč zasadil Václav Klaus, ko je bil še češki predsednik. Dogodek je sprožil zanimanje javnosti, saj drevo še ni bilo odstranjeno, nekateri pa ga vidijo kot manjši diplomatski škandal.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k volitvah kandidata Asfure na predsedniških volitvah v Hondurasu. Hkrati je napadel kandidatko Rixi Moncado, češ da je »komunistka«, Salvadora Nasralla pa je označil za »skoraj komunista«.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino se sooča z odporom v Washingtonu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski išče načine za pomiritev Trumpa in rešitev težav, povezanih z mirovnim načrtom. Želi tudi, da bi ukrajinska družba pozabila na primer Mindič.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se sooča z resnimi izzivi, vključno s korupcijskim škandalom in odstopom vodje njegovega kabineta, Andrija Jermaka. Nemški mediji poročajo, da je to za Zelenskega eden najtežjih trenutkov v zadnjih štirih letih. Jermak, ki je bil ključni svetovalec, se je odločil za odhod na fronto po preiskavi protikorupcijskega urada. Njegov odhod bi lahko oslabil Zelenskega in spodbudil opozicijo k oblikovanju vlade narodne enotnosti. V ZDA pa je odpotovala ukrajinska delegacija, ki jo vodi Rustem Umerov, da bi razpravljala o mirovnih pogajanjih.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila bojne operacije v Ukrajini, če se bo ta umaknila iz regij, za katere Rusija trdi, da so njene. Povedal je tudi, da Rusija nima agresivnih načrtov proti Evropi in da je ameriški načrt lahko osnova za prihodnje dogovore o končanju vojne. Viktor Orbán se je odpravil v Moskvo na pogovore s Putinom o dobavi energije in možnostih za mir v Ukrajini. Putin je tudi dejal, da je podpis mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno pravno nemogoč, vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 4. in 5. decembra obiskal Indijo na povabilo indijskega premierja Narendre Modija. Namen obiska je bil okrepiti dvostranske odnose med državama in oblikovati vizijo za prihodnje sodelovanje.

Ameriški sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so Združene države "šele začele ubijati narko-teroriste", kar pomeni zaostritev neposrednih akcij proti pripadnikom kartelov. Hegseth je v ločeni objavi poudaril, da je kampanja proti transnacionalnim narkokartelom vstopila v novo fazo.

Donald Trump je Savdsko Arabijo imenoval za "pomembnega zaveznika izven zveze NATO", kar pomeni dramatičen preobrat po letih napetih odnosov, ki jih je zaznamovala naftna vojna in diplomatska zamrznitev. Washington v zameno pričakuje, da se bo Savdska Arabija tesneje uskladila z ZDA.

Rusija je prejela posodobljen mirovni okvir za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga predlagale ZDA in Kijev. Kremelj je potrdil, da bodo o tem razpravljali prihodnji teden. Vladimir Putin je izjavil, da je mirovni načrt, ki ga podpirajo ZDA, osnova za prihodnje dogovore.

Dansko zunanje ministrstvo je ustanovilo posebno nočno službo, imenovano 'nočna straža', za spremljanje komentarjev in javnih aktivnosti predsednika Donalda Trumpa, ko v Kopenhagnu spijo. Služba je bila ustanovljena po sporu glede Grenlandije.

Premier Britanske Kolumbije, David Eby, je obljubil, da bo blokiral nov dogovor med Ottawo in Alberto, ki bi lahko končno pripeljal naftovod z bitumnom iz Alberte do severne obale Britanske Kolumbije. Eby je izrazil "tesnobo" glede naftovoda in napovedal, da bo poskušal preprečiti sporazum.

Donald Trump je napovedal, da Južna Afrika ne bo povabljena na vrh G20 v Miamiju leta 2026. Ta odločitev sledi kritikam na račun ravnanja Združenih držav na vrhu G20 v Johannesburgu. Guverner centralne banke Južne Afrike, Lesetja Kganyago, je potezo označil za nevaren precedens, saj naj bi G20 delovala na podlagi konsenza. Trump je Južno Afriko obtožil preganjanja in umorov belih kmetov ter ukinil vsa plačila in subvencije državi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ukazal ameriškim diplomatom v Kanadi, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji, naj pritisnejo na zaveznike, da poostrijo nadzor nad priseljevanjem. Rubio zahteva, da države gostiteljice omejijo priseljevanje in poročajo, če so vlade preveč naklonjene priseljencem.

Papež Leon XIV. je med obiskom v Turčiji vodil molitveno srečanje za katoličane in poudaril pomen Turčije kot 'svete dežele' za zgodnje krščanstvo. Katoliško skupnost je spodbudil, naj najde moč v svoji majhnosti, pri čemer je njegov obisk namenjen krepitvi kristjanov in spodbujanju dolgoletnega prizadevanja za enotnost.

Evropska unija je izrazila neodobravanje nad pogajanji med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, vendar njena stališča niso bila upoštevana. Trumpov načrt, ki predvideva priznanje ruskega nadzora nad Krimom in deli Ukrajine, je bil deležen kritik, saj naj bi ga Putin izkoriščal. Madžarski premier Orban je podprl rusko vizijo Ukrajine kot nevtralne države med Rusijo in Natom z zmanjšano vojsko.

Južnoafriška republika je izrazila ogorčenje nad grožnjami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da države ne bo povabil na srečanje G20 v ZDA. Trump naj bi se za to odločil zaradi napadov na bele kmete in napovedal ukinitev podpore Južni Afriki.