Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

Južno poveljstvo ameriške vojske (US Southern Command) je v sredo sporočilo, da je izvedlo letalske napade na tri plovila v okviru operacije proti tihotapljenju mamil, pri čemer so umrli trije ljudje. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so ameriške sile ciljale plovila, ki so se v času napada domnevno nahajala v konvoju in medsebojno pretovarjala prepovedane substance. Incident se je odvil na znanih tihotapskih poteh, čeprav vojska natančne lokacije v Karibskem morju ali vzhodnem Tihem oceanu ni razkrila. Po navedbah vojaških virov so se posadke dveh plovil po prvem napadu rešile s skokom v morje, medtem ko so bili na prvem zadetem čolnu ubiti trije ljudje. Ameriška vojska je kasneje obvestila obalno stražo, da sproži iskanje morebitnih preživelih. Operacija se nadaljuje kljub naraščajočim kritikam ameriških zakonodajalcev in javnosti zaradi uporabe smrtonosne sile v tovrstnih misijah. Kritike so se okrepile predvsem po septembrskem incidentu, ko so ameriške sile napadle plovilo s preživelimi, kar je sprožilo vprašanja o zakonitosti in etičnosti tovrstnih posegov v mednarodnih vodah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da bo Rusija dosegla končno zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V videoposnetku, objavljenem ob vstopu v novo leto, je Putin pohvalil delo poveljnikov in vojakov na bojišču ter izrazil neomajno prepričanje v uspeh ruskih sil. Njegovo sporočilo je bilo prežeto z bojevito retoriko, s katero je jasno nakazal, da Moskva namerava nadaljevati vojaške operacije, dokler ne doseže vseh zastavljenih ciljev. Nagovor prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napadov na obeh straneh fronte. Medtem ko Kijev in zahodne prestolnice razpravljajo o možnostih za mirovna pogajanja, Putin s svojimi izjavami utrjuje položaj Rusije kot države, ki ni pripravljena na kompromise brez zagotovitve svojih strateških interesov. Sporočilo je bilo namenjeno tako domači javnosti za dvig morale kot tudi mednarodni skupnosti kot znak vztrajanja pri trenutni zunanjepolitični in vojaški usmeritvi Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA uničile pristaniško infrastrukturo na venezuelski obali, ki naj bi jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Po navedbah ameriških medijev in virov blizu administracije je operacijo verjetno izvedla obveščevalna agencija CIA z uporabo brezpilotnih letalnikov. Napad predstavlja prvo znano neposredno kopensko vojaško dejanje ZDA na ozemlju Venezuele od začetka kampanje proti narkoterorizmu v Latinski Ameriki. Trump je v izjavi iz rezidence Mar-a-Lago pojasnil, da je prišlo do silovite eksplozije na območju, kjer se tovorijo ladje z narkotiki, in dodal, da so tarče popolnoma uničene. Washington že dlje časa stopnjuje pritisk na vlado Nicolása Madura, ki ga obtožujejo vodenja obsežne mreže za trgovino z drogami. Kljub stopnjevanju napetosti in izvedenim zračnim napadom na morju, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, Bela hiša še naprej zanika namero za sprožitev obsežne vojne, čeprav predsednik poudarja, da so Maduru dnevi šteti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Trumpova administracija je odredila ameriški vojski, da uvede dvomesečno "karanteno" za venezuelsko nafto, kar signalizira zaostritev diplomatskega pritiska z namenom destabilizacije režima v Caracasu. Rusija in Kitajska sta na zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritizirali ZDA zaradi "kavbojskega obnašanja" in kampanje ustrahovanja proti Venezueli, ki naj bi bila v nasprotju z načeli ZN.

Komunistična partija Venezuele je v izjavi ob koncu leta 2025 opozorila na stopnjevanje imperialistične agresije in poslabšanje nacionalne krize. Centralni komite partije je poudaril grožnje suverenosti države in pozval delavski razred ter venezuelsko ljudstvo k odporu. Vzporedno s tem je Venezuela pri Združenih narodih opozorila na obsežno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju, ki se je začela avgusta in se je prvotno utemeljevala z bojem proti trgovini z drogami, zdaj pa odkrito meri na nadzor in prisvojitev venezuelskih energetskih virov. Rusija in Kitajska sta podprli Venezuelo in obsodili ameriško vmešavanje.

V Washingtonu se je ponovno pojavila znana zgodba o morebitni vojni za zamenjavo režima. ZeroHedge je v sodelovanju z oddajo Matta Gaetza gostil razpravo o tem, kako naj Trump ravna z zlobnim in skorumpiranim Madurov režimom. V razpravi so sodelovali Curt Mills, izvršni direktor The American Conservative, in venezuelski opozicijski politik Emmanuel Rincon, ki jo je vodil nekdanji kongresnik Matt Gaetz. Razprava se je osredotočila na obnovljen pritisk sankcij, pomembne vojaške manevre ZDA in soglasje možganskih trustov v Washingtonu.

ZDA so uvedle embargo proti Venezueli in grozijo z napadi na tankerje, ki bi zapuščali državo, s ciljem gospodarsko zadušiti državo in izzvati spremembo režima. Donald Trump ni izključil možnosti vojne z Venezuelo in napovedal nadaljnje ukrepe proti tankerjem. ZDA že od prihoda Huga Cháveza na oblast leta 1998 poskušajo strmoglaviti Bolivarsko revolucijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal popolno blokado vseh sankcioniranih naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo in iz nje. Ta poteza je sprožila ogorčenje v Caracasu, ki jo je označil za 'hujskaške grožnje'. Napoved zaostruje že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, medtem ko ameriška administracija poskuša venezuelski režim povezati s tihotapljenjem drog.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dejal, da razkrivajo resnične namere ZDA glede Venezuele. Maduro je pozval k enotnosti Velike Kolumbije in obtožil Washington, da želi vsiliti marionetno vlado za izkoriščanje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli Venezuelo v Združenih narodih proti ukrepom Trumpove administracije.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je že drugič ta mesec napovedal skorajšnje "kopenske napade" na Venezuelo. Izjava je prišla dan po tem, ko so ameriške oblasti zasegle venezuelski tanker z nafto ob obali te južnoameriške države. Trump ni pojasnil, kaj natančno pomeni "kmalu".

ZDA so dodatno zaostrile pritisk na venezuelsko vlado Nicolása Madura z novimi sankcijami proti venezuelski naftni industriji in zasegom velikega tankerja, ki je prevažal surovo nafto ob venezuelski obali. Predsednik Maduro je zaseg tankerja označil za piratsko dejanje in poročal o prisilnem izginotju posadke.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da se namerava kmalu vrniti v Venezuelo kljub možnosti pregona s strani Madurovega režima. Poudarila je, da je Venezuela pripravljena na mirno in urejeno tranzicijo oblasti, če bo Nicolás Maduro zapustil položaj.

Venezuelski socialistični režim Madura je trdil, da je predsednik Trump 'priznal' krajo zaseženega tankerja z nafto. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da Trump zasega venezuelskega tankerja z nafto ne vidi kot stopnjevanje napetosti z Caracasom. Ameriška vojska je zasegla tanker, povezan s prikrito pošiljko venezuelske surove nafte, pri čemer so vojaki vdrli na krov s helikopterjem.

Avstralija je uvedla prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, kar je sprožilo odzive med nemškimi dijaki. Ti se s prepovedjo ne strinjajo in namesto tega pozivajo k večji ozaveščenosti in podpori pri uporabi družbenih omrežij.

Rusija je izrazila globoko zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v južnem Karibskem morju in posvarila pred morebitnim prehodom v neposredno vojaško akcijo. Kremelj je poudaril, da Moskva stoji ob strani Caracasu in pozval administracijo Trumpa, naj se izogne zaostrovanju napetosti, ki bi lahko privedle do odprtega in nepotrebnega konflikta. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je kritiziral željo Washingtona po vzpostavitvi brezpogojne prevlade v regiji.

Predsednik Trump naj bi se ta teden pogovarjal z vrhovnimi svetovalci o morebitnih ameriških napadih na Venezuelo, da bi tam izvedli zamenjavo režima. Zahodni politični in medijski razred trenutno prikazuje venezuelskega predsednika Madura kot »diktatorja«, ki ga je treba nujno odstraniti z oblasti.

Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je na družbenem omrežju X delila članek, ki poziva k zamenjavi režima v Venezueli s podporo Donalda Trumpa. Objava prihaja v času, ko administracija ZDA razmišlja o možnosti vojaškega posredovanja v državi. Članek je napisala María Corina Machado, venezuelska aktivistka in voditeljica opozicije proti predsedniku Nicolásu Maduru, ki je prejemnica Nobelove nagrade za leto 2025. Medtem kritiki opozarjajo, da ZDA nimajo pravne podlage za napad na Venezuelo ali za strmoglavljenje njene vlade.

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Administracija Donalda Trumpa je sprožila ogorčenje zaradi ubojev številnih Venezuelcev. Sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so šele začeli ubijati narkoteroriste. Trump in Hegseth izkoriščata situacijo, ki jo je s svojo politiko pred leti omogočil Barack Obama.

Predsednik Trump naj bi se ta teden s svojimi svetovalci pogovarjal o možnih napadih ZDA na Venezuelo, s ciljem osvoboditve države izpod tiranije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila zavrnitev ideje o ameriški vojaški intervenciji proti kartelom v Mehiki. Njena izjava je sledila izjavi predsednika Trumpa, ki je izrazil pripravljenost za izvedbo napadov na mehiškem ozemlju, da bi zajezil pretok drog. Sheinbaumova je poudarila, da se to ne bo zgodilo.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je identificirala vojaške cilje v Venezueli in pripravljala zračne napade, da bi prisilila Nicolasa Madura k odstopu. Kljub temu pa je Trump izrazil pomisleke glede uspeha vojaške akcije in se boji, da napadi ne bi prisilili Madura k odstopu.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.

Glasbenica Nicki Minaj je izrazila hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo obsodbo domnevnega genocida nad kristjani v Nigeriji, kar je povzročilo mešane odzive. Nekateri so njeno potezo kritizirali, medtem ko so jo drugi podprli, kar je odprlo razpravo o politiki in človekovih pravicah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Nigerijo označil za državo, ki vzbuja posebno zaskrbljenost zaradi hudih kršitev verske svobode in preganjanja kristjanov s strani radikalnih islamskih teroristov. Trump je pozval ameriške zakonodajalce, naj preiščejo muslimanska grozodejstva in poudaril, da Združene države ne morejo ostati ob strani ob pokolu kristjanov. Trump je naložil odboru za dodeljevanje sredstev, da nemudoma preuči to zadevo.

Strokovnjaki za vojsko izražajo zaskrbljenost glede možnosti uporabe nacionalne garde proti protestnikom v Združenih državah Amerike. Po spopadih med protestniki in nacionalno gardo v Los Angelesu zaradi protestov proti racijam ICE, so se pojavili strahovi, da bi se podoben scenarij lahko ponovil na drugih protestih, kot je bil No Kings rally v Providenceu. Razpravljajo o 'Načrtu B' Trumpove administracije, ki bi lahko vključeval uporabo vojske za zatiranje protestov.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da Slovaška ne bo sodelovala v morebitnem programu Evropske unije za financiranje vojaških potreb Ukrajine, ki se že četrto leto brani pred rusko invazijo. Fico je tudi izrazil nestrinjanje z idejo, da bi se sredstva za financiranje vojne v Ukrajini pridobivala iz zamrznjenega ruskega premoženja, kar se mu zdi zelo nevarno. Razmišlja tudi o sklicu izredne seje parlamenta.

Donald Trump nadaljuje z vojaškimi akcijami proti venezuelskim plovilom, ki naj bi prevažala droge v ZDA, kar kritiki označujejo kot 'izvensodne poboje'. Hkrati so ZDA uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in njegovi družini zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki, kar zaostruje odnose med Washingtonom in Bogoto.

Donald Trump je napovedal možnost vojaških akcij v Venezueli pod pretvezo boja proti kartelom drog in trgovini z ljudmi. ZDA so že izvedle pomorske napade na venezuelske ribiške čolne, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Poročila tudi kažejo, da ZDA ocenjujejo spremembo strategije glede trgovine z drogami v Južni Ameriki in razmišljajo o vojaških ukrepih proti strukturam, povezanim s kokainom v Venezueli. V ozadju bi lahko bile tudi interesi po venezuelski nafti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s češkim predsednikom Petrom Pavlom razpravljal o nadaljnji češki podpori Ukrajini, vključno s češko pobudo za nabavo streliva. Zelenski je pohvalil češko pomoč, pogovori pa so se dotaknili tudi drugih oblik pomoči Ukrajini v obrambi pred rusko agresijo. Predsednik stranke ANO, Andrej Babiš, je kritičen do pobude in želi sestaviti prihodnjo češko vlado.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v dveh dneh ponovno govoril s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Medtem pa se trgovinski spor med ZDA in Kitajsko zaostruje. Trump je dejal, da je imel kitajski predsednik Xi le slab trenutek, vendar so zdaj slišati drugačni toni. Zadnja grožnja Trumpa s carinami proti Kitajski izhaja iz šibkega položaja, morebitne nove kitajske carine pa bi bile hud udarec za ameriško industrijo.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Italijanski pacifisti poudarjajo, da prekinitev ognja v Gazi ne bo prinesla miru brez konca okupacije. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zavrnil možnost napotitve Bundeswehra v Strefo Gazo, čeprav Nemčija podpira mirovni načrt. Nogometni klub Inter pa je odigral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o primernosti dogodka.

V Združenih državah Amerike se republikanci soočajo z notranjimi nesoglasji glede strategije za odpravo zaustavitve delovanja vlade. Senator John Kennedy je zavrnil idejo o ukinitvi obstrukcije (filibusterja), medtem ko se pojavljajo razhajanja glede zdravstvene politike, pri čemer nekateri republikanci podpirajo stališča demokratske kongresnice Marjorie Taylor Greene. Neimenovani viri znotraj republikanske stranke opozarjajo na možnost notranjih sporov, če se predstavniški dom vrne v zasedanje pred rešitvijo zaustavitve. Poleg tega je senat zavrnil resolucijo, ki bi omejila Trumpovo uporabo vojaške sile proti kartelom, kar razkriva dodatne delitve. Demokrate obtožujejo, da jim je strankarski interes pomembnejši od koristi države.

Po objavi mirovnega sporazuma med Hamasom in Izraelom se vrstijo pozivi k podelitvi Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil svojo podporo Trumpovi kandidaturi za nagrado. Senator John Fetterman je ponudil pomoč pri kampanji za Nobelovo nagrado za mir. Kongresnik Daniel Goldman je izrazil navdušenje nad doseženim mirovnim sporazumom na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izjavil, da ZDA načrtujejo oboroženo agresijo proti Venezueli, vendar se Venezuela ne bo ponižala pred nobenim imperijem. Hkrati so levičarske organizacije v Venezueli obsodile imperialistično agresijo ZDA in pozvale k umiku ameriških vojaških enot iz Karibov in Latinske Amerike, potem ko je Donald Trump tja poslal bojne ladje, letala za nadzor in helikopterje.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da Venezuela ne bo nikoli postala dvorišče nobenega imperija. Medtem pa se v Združenih državah Amerike povečuje pritisk na vojaške udare v Venezueli z namenom odstranitve Madura s položaja. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje proti Venezueli po napadih na domnevne tihotapske ladje z drogami.

Izraelska mornarica je prestregla več ladij flotilje Global Sumud, ki se je približevala Gazi. Po besedah Raphaëlle Maison, profesorice na Univerzi v Saclayu, ta akcija predstavlja kršitev mednarodnega prava. Med prestrezanjem so izraelski komandosi uporabili visoko tlačne vodne topove in močne reflektorje proti posadki ladje Mango.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

V Washingtonu so načrtovali demonstracije proti prisotnosti Trumpove vojske v prestolnici. V Kaliforniji je ICE aretiral 18-letnika, kar je sprožilo obtožbe o kriminalni shemi. Trump pa je branil napad ZDA na čoln v Karibih, ki naj bi bil povezan z venezuelansko tolpo.