Vrhovni voditelj Irana, ajatola Ali Hamneij, je v javnem nagovoru ostro obsodil množične protivladne proteste, ki so zajeli Teheran in druge pokrajine. Hamneij je demonstrante obtožil, da delujejo v interesu tujih sil, predvsem Združenih držav Amerike in predsednika Donalda Trumpa. Po njegovih besedah naj bi protestniki z uničevanjem javne lastnine in povzročanjem nemirov skušali ustreči zunanjim sovražnikom države, pri čemer je napovedal ostrejše ukrepe varnostnih sil za vzpostavitev reda. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi globoke gospodarske krize in strmoglavljenja vrednosti nacionalne valute, so se hitro preobrazili v širše politično gibanje. Več deset tisoč državljanov po vsej državi zahteva konec Islamske republike, mnogi pa pozivajo k vrnitvi monarhije in prestolonaslednika Reze Pahlavija, ki iz izgnanstva spodbuja k državljanski neposlušnosti. Po poročilih nevladnih organizacij, kot je Iran Human Rights, je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 45 ljudi, več kot 2000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so v poskusu zadušitve nemirov in preprečevanja širjenja informacij popolnoma onemogočile dostop do spleta in telefonskih povezav s tujino. Kljub temu iz države prihajajo posnetki brutalnih obračunov in napadov na policijske postaje ter paravojaška oporišča Basidž. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Izraelom, pozorno spremlja dogajanje, medtem ko Donald Trump napoveduje morebitno posredovanje v primeru nadaljnjega stopnjevanja nasilja nad civilisti.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so v četrtek zvečer izbruhnili obsežni protesti, potem ko je izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k množičnim demonstracijam po vsej državi. Protestniki so se zbrali na ulicah in vzklikali protivladna gesla, na kar so iranske oblasti odgovorile s takojšnjo prekinitvijo spletnih in telefonskih povezav. Gibanje, ki ga poganjajo predvsem globoke gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva, se je hitro razširilo iz prestolnice v večja mestna središča. Po poročanju prič so varnostne sile ponekod poskušale omejiti gibanje z blokadami, medtem ko so prebivalci svoje nestrinjanje izražali tudi z vzklikanjem s streh in oken svojih domov. Poleg motenj v komunikacijskih omrežjih so se pojavila poročila o zaprtju zračnega prostora nad Teheranom, kar kaže na visoko stopnjo pripravljenosti režima. Pahlavi, ki v tujini živi že skoraj pet desetletij, se je s tem pozivom ponovno uveljavil kot osrednja figura opozicije. Najnovejši val nemirov predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti, ki so v državi prisotne že dlje časa. Gre za enega najbolj koordiniranih protestnih dogodkov v zadnjem obdobju, ki združuje zahteve po političnih spremembah z nezadovoljstvom nad nizkim življenjskim standardom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv varnostnih organov, saj so pretekli podobni dogodki vodili do hudih kršitev človekovih pravic in nasilnega zatrtja demonstracij.

V Teheranu so v četrtek, 8. januarja 2025, izbruhnili množični ulični protesti, potem ko je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k demonstracijam proti trenutnemu režimu. Po navedbah prič so prebivalci prestolnice vzklikali gesla s svojih domov in se nato zbrali na ulicah, kar predstavlja novo stopnjevanje napetosti, ki so se razširile po celotni islamski republiki. Glavni povod za nezadovoljstvo so domnevno slabe gospodarske razmere v državi. Neposredno po začetku zborovanj so iranske oblasti prekinile dostop do svetovnega spleta in onemogočile telefonske povezave, kar je ustaljena metoda režima za preprečevanje širjenja informacij in koordinacije protestnikov. Poročila o motnjah v komunikacijah prihajajo iz več delov Teherana, kjer so se protestniki spopadali z omejitvami pri uporabi mobilnih in stacionarnih storitev. Dogajanje v prestolnici odraža širše nezadovoljstvo prebivalstva z verskim vodstvom in gospodarsko politiko države. Čeprav so protesti prvotno temeljili na ekonomskih težavah, so se hitro sprevrgli v politične zahteve po spremembi oblasti, h katerim je pozval princ Pahlavi iz tujine.

V Iranu so se dvanajsti dan zapored nadaljevali siloviti spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki jih je na ulice pognala globoka gospodarska kriza ter nenaden padec vrednosti nacionalne valute rial. Po podatkih organizacije Iran Human Rights (IHR) je bilo od konca decembra ubitih najmanj 45 ljudi, najhuje pa je bilo v sredo, ko je življenje izgubilo 13 oseb. Oblasti so v poskusu zadušitve nemirov in omejitve pretoka informacij prebivalstvu popolnoma onemogočile dostop do spleta, medtem ko opozicijske skupine v izgnanstvu pozivajo k novim stavkam in protestnim shodom. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v odzivu na dogajanje stopnjeval retoriko in zagrozil z neposrednim vojaškim napadom na Iran, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Irance je v javnem nagovoru pozval k boju za svobodo in poudaril, da bodo Združene države Amerike v primeru nadaljnjih pobojev odgovorile s silo. Trumpove grožnje prihajajo v času povečanih napetostih v regiji, ki so sledile junijski vojni proti Izraelu, ter po njegovih nedavnih ukazih za vojaške operacije v Venezueli. Medtem ko se protesti širijo po državi, ostajajo nekateri kurdski predeli, vključno z mestom Saqqez, za zdaj previdni zaradi strahu pred brutalnim maščevanjem režima. Najhujše represije so bile deležne šiitske kurdske regije na zahodu države, kot sta provinci Ilam in Kermanshah. Kurdsko prebivalstvo, ki predstavlja znaten del iranskega prebivalstva, bi po mnenju analitikov lahko igralo ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju dogodkov, vendar se številni soočajo z dilemo med željo po spremembah in nevarnostjo ponovitve krvavega zatrtja gibanja iz leta 2022.

Iranske varnostne sile so s solzivcem in ostrim strelivom skušale razbiti množične proteste, ki se zaradi globoke gospodarske krize že dvanajst dni širijo po celotni državi. Skupine za človekove pravice poročajo o naraščajočem številu žrtev in tisočih aretacijah, medtem ko opozicija v izgnanstvu državljane poziva k stopnjevanju aktivnosti in splošnim stavkam. Nemiri so resno zamajali avtoriteto klerikalnega vodstva pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Napetosti v državi so posledica večletnih mednarodnih sankcij in nedavnih posledic junijske vojne z Izraelom, ki so dodatno oslabile iransko gospodarstvo. Kljub brutalnemu posredovanju žandarmerije in Revolucionarne garde se demonstracije nadaljujejo v več kot 30 mestih, kar predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjem obdobju. Aktivisti napovedujejo nove shode, s katerimi želijo ohromiti ključne državne institucije. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj poročila s terena kažejo na sistematično uporabo prekomerne sile proti civilistom. Iranske oblasti obtožujejo zunanje sovražnike za spodbujanje nemirov, medtem ko prebivalstvo zahteva nujne ekonomske reforme in večjo politično svobodo.

Protivladni protesti v Iranu, ki so se sprva začeli kot upor proti slabemu gospodarskemu stanju v državi, so se po navedbah aktivistov razširili na več kot 111 mest in krajev po vsej republiki. Demonstracije neposredno izzivajo teokratsko ureditev, ki državi vlada že več kot štiri desetletja. Po zadnjih podatkih je nasilje, povezano z nemiri, zahtevalo najmanj 38 življenj, medtem ko so varnostne sile pridržale več kot 2.200 oseb. Intenzivnost protestov nakazuje na močno odločnost protestnikov v boju proti trenutnim oblastem. Ameriški predsednik Donald Trump je ob stopnjevanju napetosti ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim ubojem protestnikov. Izjavil je, da bodo Združene države Amerike odgovorile s povračilnimi ukrepi, če bo iranski režim stopnjeval nasilje do te mere. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so gospodarske težave, vključno z visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, le sprožilec za širše politično nezadovoljstvo, ki se sedaj izraža na ulicah. Iranske varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, skušajo zatreti nemire z uporabo sile, kar pa je do zdaj le še dodatno podžgalo jezo javnosti. Aktivisti poročajo o naraščajočem številu aretacij in uporabi strelnega orožja proti civilistom v različnih delih države. Situacija v regiji ostaja nestabilna, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in strmoglaven pad vrednosti riala, razširili v vsesplošen upor proti teokratskemu režimu v več kot 100 mestih. Po poročanju človekoljubnih organizacij je bilo v spopadih ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2200 pa jih je bilo pridržanih. Iranske oblasti so v odziv na nemire uvedle popolno blokado spleta in mednarodnih telefonskih povezav, kar je državo praktično odrezalo od preostalega sveta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je za podžiganje nemirov neposredno obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in trdil, da protestniki delujejo po njegovih navodilih. Khamenei je demonstrante označil za vandale in tuje plačance ter napovedal ostrejše ukrepe varnostnih sil za vzpostavitev reda. Ob tem je Trumpu odvrnil, naj se raje posveti težavam v lastni državi, in mu napovedal skorajšnji politični padec. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in v radijskih intervjujih ponovil grožnje s silovitim ameriškim posredovanjem, če bi iranski režim začel množično pobijati mirne protestnike. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na odločno ukrepanje, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo tudi zaradi iranskih opozoril o možnosti preventivnih napadov na Izrael kot odgovor na ameriško retoriko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 30. decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na gospodarske težave, so začeli vzklikati politična gesla proti verskemu vodstvu in zahtevali odstop vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar je obenem napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti prisluhniti državljanom, vendar bodo varnostne sile odločno ukrepale proti nasilju in povzročanju neredov. Analitiki medtem opozarjajo, da bi zahodne države, zlasti Združene države Amerike, lahko prehitro interpretirale dogajanje kot neizbežen propad islamske republike, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi groženj z mednarodnim posredovanjem.

V Iranu se spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi nemiri po letu 2022, ki so do sobote terjali že najmanj deset življenj. Protesti, ki so se pričeli konec decembra 2025 v teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti riala in visoke inflacije, so se razširili v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, študenti in trgovci pa zahtevajo konec represije in odstop verskih oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro opozoril Teheran pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom in napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru pokola. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z obtožbo, da ZDA in Izrael podpihujejo nemire v državi. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce prestolnice pozval, naj s številčno prisotnostjo na ulicah zrušijo režim, medtem ko nekateri nekdanji analitiki CIE svarijo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

V Argentini so se 6. januarja gibale cene različnih vrst dolarja, vključno z "dolar CCL", "dolar tarjeta", "dolar MEP", "dolar cripto" in neuradnim "dolar blue". Spremembe so bile opazne iz minute v minuto.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.